Grčijo bo v času do predčasnih volitev in oblikovanja nove vlade vodila vlada narodne enotnosti pod vodstvom priznanega grškega strokovnjaka za finance, Lucasa Papademosa, nekdanjega guvernerja grške centralne banke, ki je v preteklosti opravljal tudi delo podpredsednika Evropske centralne banke.
Pred novo grško vlado več pomembnih nalog
Novo vlado v času do volitev čaka več pomembnih nalog. Prva med njimi je uresničevanje oktobrskega dogovora o celoviti rešitvi dolžniške krize, ki čedalje bolj hromi države iz območja evra. Dogovor predvideva nadaljnjo finančno pomoč Grčiji v zameno za ostre varčevalne ukrepe, ki predvidevajo nova povišanja davkov, zmanjševanje pokojnin in plač, prerazporeditev dela javnih uslužbencev na slabše plačana delovna mesta ter privatizacijo dela državnega premoženja.
Pomembno bo zagotoviti tudi večjo učinkovitost pobiranja davkov, saj bi, po navedbah Skupine Evropske unije za tehnično pomoč Grčiji pri spodbujanju gospodarske rasti in zagotavljanju vzdržnosti javnega dolga, morali rezidenti Grčije državi plačati za približno 60 milijard evrov neplačanih davkov.
V Italji stavijo na Maria Montija
V podobni vladni krizi kot Grčija se je znašla tudi Italija, s čimer se žarišče krize iz obrobnega dela Evropske unije počasi širi tudi v večje države članice. V Italiji stavijo na Maria Montija, nekdanjega evropskega komisarja, pod vodstvom katerega naj bi vlada izpeljala potrebne protikrizne ukrepe in tako zajezila vse dražje zadolževanje države na mednarodnih finančnih trgih ter ponovno pridobila njihovo zaupanje.
Veliko idej za zajezitev dolžniške krize
Državam z največjimi dolžniškimi težavami situacijo z zniževanjem ključne obrestne mere nekoliko lajša Evropska centralna banka, ki bi po predvidevanju finančnih strokovnjakov utegnila le-to spustiti celo pod en odstotek, kolikor je bila sicer doslej najnižje.
Čedalje glasnejša so tudi razmišljanja o reformi tako imenovane Lizbonske pogodbe, s čimer bi formalno omogočili izstop države iz območja evra, kar bi za posamezno državo predstavljalo manjši strošek v primerjavi z nenadzorovanim izstopom države iz območja. Nemška kanclerka Merklova sicer zagovarja idejo, da bi posamezna država kljub izstopu iz evroobmočja še vedno ostala članica Evropske unije.
