Borzno leto se je začelo dobro. Tečaji delnic na svetovnih trgih rastejo in vlagatelji se že sprašujejo, ali je to znamenje, da vlak počasi speljuje. Bojazen, da bi speljal brez njih, je sicer zaznati, toda to vsekakor ni primerljivo s stanjem kot nekoč, ko so bili odzivi vlagateljev bistveno močnejši. Ta sprememba je dejansko posledica spremembe odnosa do tveganja.
In s to spremembo smo nevede tudi spremenili naš pogled na svet. Namesto dolgoročnega razmišljanja nam je v kri prišel kratkoročni pogled. Le-ta je dober za določen namen, ni pa dober za tiste strateške premike, ki nas na dolgi rok usmerjajo na pravo pot. Kot da bi iskali tista drevesa, obenem pa zgrešili gozd. In tudi na kapitalskih trgih lahko kratkoročno razmišljanje vlagatelja zvabi v izkušnjo, katero bo moral na koncu drago plačati. Če povzamem splošno stanje, bi lahko uporabil zelo enostaven opis: večina vlagateljev se boji lastne poteze investiranja. Ne samo doma, tudi v tujini. Apetit po tveganju se je znižal in danes ni aktualno vprašanje, kaj bo zraslo, ampak kje je varno. In da ne bo pomote, nekateri vlagatelji se danes preigravajo z mislijo, da tudi v slovenskih bankah ni najbolj varno. Tako korenito se je zgodil ta zasuk okoli varnosti, tveganja in želje po investiranju v tvegane naložbe. In sedaj, ko borzni trgi rastejo, se pojavlja skepsa. Ali gre zares? Ali bomo že naslednji teden videli staro zgodbo o kolapsu sveta? Žal točnega odgovora nimam, lahko pa povem mojo asociacijo na trenutne razmere – predstavljajte si lačne ljudi, ki od daleč opazujejo mizo, polno dobrot. Opazujejo zato, ker jih mediji, strokovnjaki in ves svet prepričujejo, da med mizo in njimi plavajo krokodili. In bolj ko ta informacija o krokodilih odmeva, bolj se ljudje držijo stran od mize. Toda prišel bo čas, ko bodo ugotovili, da je teh krokodilov bistveno manj (ali pa jih celo ne bo več na površje), in vprašanje je, kaj bodo ti sestradani ljudje naredili z mizo dobrot.
Nekaj podobnega se bo zgodilo tudi z delnicami. Zakaj? Zato, ker kljub temu, da smo priča ohlajanju gospodarstva, nekatera podjetja zelo dobro poslujejo. In ta podjetja so kaznovana samo zato, ker njihove delnice kotirajo poleg delnic podjetij, ki jim ne gre dobro (in jih bo ta kriza resnično prizadela ali celo uničila). Danes so ta dobra podjetja dobrote, ki so na tisti mizi. In vsi vlagatelji, ki imajo veliko prostega denarja, ki čaka na investicije, pa tisti lačni ljudje, ki se ne upajo seči po dobrotah.
Toda čez nekaj let bomo lahko pametovali in se spraševali, kaj smo točno takrat razmišljali, ko je bila kriza. Ali nismo videli, da so tista dobra podjetja bila tako smešno poceni. Da so prinašala tako visoko dividendo in podobno. Ja, takrat bo mnogo stvari bistveno bolj jasnih in kot pravi stari rek, po bitki je enostavno biti general.
Zato je optimističen začetek borznega leta zelo pomemben. Daje namreč upanje, da se bo megla okoli krize počasi začela vzdigovati. Kitajska še zmeraj raste (inflacija se ohlaja, regulatorji povečujejo likvidnost v sistemu, gospodarska rast relativno visoka), Evropa počasi sestavlja rešitev (Grčija se bliža nekemu dogovoru, zahtevani donosi na obveznice problematičnih evrskih držav se znižujejo, Evropska centralna banka je odprla mošnjiček), Amerika pa je tudi pritisnila na plin, kar se tiče okrevanja (nezaposlenost se znižuje, gradbeništvo okreva). Seveda to še ne pomeni, da smo ven iz težav. Le bistveno lažje jih obravnavamo, saj smo le dobili potrditev, da ni vse tako črno, kot izgleda. Torej bi lahko pomislili, da trenutno tistih krokodilov le ni toliko, kot smo jih mislili, da jih bo.
