»Oktober je eden izmed najnevarnejših mesecev za upad vrednosti delniških trgov,« je dejal ameriški pisatelj Mark Twain. A pozor, to še ni konec citata, saj nadaljuje: »Nevarni so tudi julij, januar, september, april, november, maj, marec, junij, december, avgust in februar.«
V citatu je Twain sarkastično poudaril mesec oktober, ki je znan po svojem »borznem učinku«, saj so se največji delniški zlomi v letih 1929, 1987 in 2008 zgodili prav v oktobru. Čeprav statistični podatki tovrstnega učinka ne podpirajo, je psihološka pričakovanja o upadu vrednosti med vlagatelji še vedno zaznati.
September za vlagatelje najslabši mesec letos
Po sedmih mesecih rasti so delniški indeksi september končali z upadom. S & P 500 je na mesečni ravni upadel za 4,8 odstotka, kar pomeni, da je bil za vlagatelje najslabši mesec od lanskega marca. Nižje vrednosti sta septembra imela tudi druga dva največja borzna indeksa Dow Jones in Nasdaq Composite.
Trge sta zamajali zaskrbljenost vlagateljev zaradi namigov o zaostrovanju monetarne politike centralnih bank in velike zadolženosti držav ter kitajska nepremičninska kriza, poleg tega se zaradi koronavirusne epidemije podirajo dobavne verige in višajo cene energentov, kar se kaže v povišani inflaciji.
Je čas za korekcijo?
Mnogi vlagatelji tako menijo, da je trg po velikih dobičkih v prvi polovici leta zrel za korekcijo. Kaj pa napovedujejo v skupini Vzajemci? Centralne banke bodo še nekaj časa omogočale velikansko likvidnost, hkrati pa bodo države spodbujale porabo, zato upada delniških trgov ne predvidevajo.
»Problemi oskrbovalnih verig, redukcija električne energije na Kitajskem in pomanjkanje mikročipov se kažejo kot dobri nastavki za povišano inflacijo. Inflacija je po našem mnenju psihološki pojav s povratno zanko, zato bo pritisk na delniške trge še izrazitejši. Konec leta vidimo delniške trge višje, kot so zdaj, pri čemer pa se zavedamo, da so tveganja hitrih sprememb in korekcij zelo visoka,« so še zapisali.
Zadnje trimesečje leta je najdonosnejše
Tudi statistika pritrjuje tezi, da bi bili delniški trgi ob koncu leta lahko na višjih vrednostih kot zdaj. Indeks S & P 500 je v zadnjem četrtletju leta v povprečju dosegel 3,9-odstotno rast in to je najdonosnejše obdobje leta. Sledi mu prvo trimesečje s povprečnim 2,3-odstotnim dobičkom, najslabše pa je tretje četrtletje s povprečno 0,6-odstotno donosnostjo, kažejo podatki neodvisnega raziskovalnega podjetja CFRA.
Med meseci pa so povprečno največje izgube septembra. Torej bi bil morda september tisti mesec, ko bi morali biti vlagatelji bolj pozorni. Kako se mesečnim nihanjem borznih vrednosti najlažje izognemo? Preprosto – z večkratnim vlaganjem, kjer ne čakamo na pravi trenutek, ampak dolgoročno vlagamo enake mesečne zneske. Tako vseskozi kupujemo po povprečnih tržnih cenah. Primeren finančni produkt za tovrstno varčevanje pa so vzajemni skladi.
Dolgoročno razpršeno vlaganje za miren spanec
Če se vrnemo k Twainu, je nauk zgodbe preprost: vstop na borzo je vedno potencialno nevaren ne glede na mesec, začetna nevarnost izgube glavnice pa se z leti močno manjša. Zgodovina nas namreč uči, da če razpršeno vlagamo na borzo vsaj 20 let, možnosti izgube začetnega vložka tako rekoč ni.
Ob tem pa je pomembno tudi, da se pred vlaganjem dobro poučite Če nimate časa ali znanja, lahko poiščete strokovno pomoč. Vzajemci vam pomagajo pri vstopu v svet naložb in poskrbijo za ustrezno plemenitenje vaših sredstev.
Morda je čas za vašo prvo naložbo prav v oktobru – mesecu varčevanja, ki se konča s svetovnim dnem varčevanja, ko družbe za upravljanje premoženja nove vlagatelje razveselijo z ugodnejšimi pogoji za pristop k njihovim skladom. Akcijske ponudbe najdete pri Primorskih skladih, Triglav skladih in skladih Generali Investments, popust oktobra ponujajo tudi pri Savi infond.
