V seriji treh člankov bo Luka Guštin, osebni finančni svetovalec ter vodja Naložbenega odbora Vzajemci skupine razložil osnovne informacije o obveznicah. Kaj so? Kakšna tveganja nosijo? Kakšne so razlike med obveznicami ter obvezniškimi vzajemci?
Obveznica je dolžniški vrednostni papir in preprosto predstavlja obvezo v pisni obliki oziroma pogodbo, s katero se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice (vlagatelju) v določenem času, daljšem od enega leta, vrnil posojeni denar, povečan za obresti.
Obveznica ni pravzaprav nič drugega kot posojilo, oziroma način zadolževanja. Izdajatelji izdajo obveznico takrat, ko potrebujejo denar. Vlagatelji pa izdajateljem obveznic posodijo denar za določen čas v zameno za obresti (t.i. kupon). Razlika med navadnim posojilom in obveznico je v tem, da se pri obveznicah s pogodbo o posojilu lahko trguje (vrednostni papir oz. finančni inštrument) in se pravice posojilodajalca ob prodaji pogodbe prenesejo na nekoga drugega. Zadolževanje z izdajo obveznic se po navadi uporablja, ko izdajatelj želi zbrati večjo količino denarnih sredstev za daljše obdobje.
Obveznice izdajajo podjetja, banke in države. Z njimi financirajo večje projekte. Država, na primer, lahko izda obveznico z namenom financiranja proračunskega primanjkljaja, investicij ali pa (pogosto) zaradi refinanciranja dela javnega dolga, ki kmalu zapade. Državna obveznica je lahko denominirana v lokalni valuti ali kakšni drugi tuji valuti (npr. precej držav se zadolžuje v ameriških dolarjih - USD). Državne obveznice se prištevajo znesku celotnega dolga ene države (državni dolg).
Tveganost državne obveznice je odvisna od države, ki jo izdaja. Če je politični sistem v državi stabilen in država ni prezadolžena, je načeloma tveganost takšne obveznice minimalna. Skratka, povračilo glavnice in izplačilo obresti je predvsem v funkciji sposobnosti in pripravljenosti države, da svoje obveznosti pravočasno poravna.
Načelno se izdajatelji obveznic lahko zadolžijo tudi drugače, npr. preko komercialnih zapisov ali kredita. Vendar imajo obveznice določene prednosti:
- lahko imajo daljši rok dospetja kot komercialni zapisi
- izdajatelj lahko pogoje prilagodi svojim razmeram (poslovnemu ciklu) in ni vezan na pogoje kreditodajalca
VRSTE (le najpomembnejše delitve):
- glede na izdajatelja (državne, podjetniške, bančne, hipotekarne) in s tem posredno glede na tveganje
- kuponske (obresti se izplačujejo periodično) in brezkuponske (obveznica se že ob izdaji proda z diskontom, ki nadomešča obresti)
PRIMER:
Predpostavimo, da je vlagatelj investiral v 5-letno obveznico v vrednosti €10.000. Letni kupon (obresti) obveznice znaša 6%:
V naslednjem prispevku na temo obveznic se bo Luka Guštin dotaknil dogajanja na obvezniških trgih ter na primerih prikazal, kako se te obnašajo v različnih okoljih.
