Potem ko je zahtevana donosnost na slovenske obveznice na sekundarnem trgu v sredo prvič v devetih mesecih upadla pod pet odstotkov, se je danes še malenkost znižala. Donos na državne obveznice z dospelostjo leta 2024 je bil na elektronski borzi MTS ob 12.35 pri 4,94 odstotka, kar je 0,05 odstotne točke pod izhodiščem.
Potem ko je zahtevana donosnost na slovenske obveznice na sekundarnem trgu v sredo prvič v devetih mesecih upadla pod pet odstotkov, se je danes še malenkost znižala. Donos na državne obveznice z dospelostjo leta 2024 je bil na elektronski borzi MTS ob 12.35 pri 4,94 odstotka, kar je 0,05 odstotne točke pod izhodiščem.
Pribitek slovenskih na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, tako trenutno znaša 3,09 odstotne točke.
Zniževanje donosnosti posledica dejstva, da bo Slovenija banke reševala sama
Zniževanje obresti na slovenske dolžniške papirje je skladno s pričakovanji analitikov. Ti so namreč napovedovali padec v primeru, da bodo izidi obremenitvenih testov slovenskih bank nakazali, da je Slovenija sposobna sama rešiti težave v bančnem sektorju.
Glede na objavljene izide kapitalske potrebe v zaostrenih razmerah v osmih slovenskih bankah znašajo nekaj manj kot pet milijard evrov, tako Ljubljana kot Bruselj pa sta izrazila prepričanje, da bo lahko Slovenija svoj bančni sistem rešila brez zunanje pomoči.
Država je v sredo po prejemu soglasja s strani Evropske komisije že izpeljala ukrepe za pomoč Novi Ljubljanski banki (NLB), Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) in Abanki ter Probanki in Factor banki, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije. NLB je dokapitalizirala za 1,551 milijarde evrov, NKBM za 870 milijonov, Abanko za 348 milijonov, Factor banko in Probanko pa za skupaj 445 milijonov evrov.
Donosnost letos precej volatilna
Donos do dospelosti slovenskih desetletnih obveznic se je začel močno zviševati marca, in sicer zaradi špekulacij, da bo Slovenija po Grčiji, Irski, Portugalski, Španiji (za bančni sistem) in Cipru naslednja v vrsti za mednarodno finančno pomoč.
Obrestna mera je tako aprila za kratek čas presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam na dolgi rok ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Od tedaj je le redko upadla pod šest odstotkov, prvič po poletju se je to zgodilo sredi novembra.
Stanje ob 13:39
