Novi trgi relativno dobro opremljeni za globalno pešanje konjunkture

Oktobra se je na delniških trgih na novih trgih (EM) in v razvitih industrijskih državah začelo močno izboljšanje. Ameriški indeks S&P 500 je pri tem z rastjo tečaja za celih 13 % zabeležil najmočnejši borzni mesec od leta 1974 in je nadoknadil vse izgube od začetka letošnjega leta. Tudi delniški indeksi mnogih držav na meji razvoja so zabeležili dvomestne tečajne dobičke v odstotkih. Delno lahko to dogajanje ocenimo kot kratkoročni odziv na močne padce tečajev v preteklih mesecih – v tržnem okolju z zelo negativnim vzdušjem je že nekaj pozitivnih oz. manj negativnih novic poskrbelo za to, da se prebudi zanimanje za nakup, vlagatelje pa pritegne k odkupu kratkih pozicij. K temu je treba dodati vedno konkretnejše znake za dosego uskladitve znotraj evrskega območja glede nadaljnjega postopanja v primeru Grčije.

Oktobra močno globalno izboljšanje na delniških trgih – ZDA z najmočnejšim mesečnim porastom od leta 1974; mnoge države na meji razvitosti z dvomestno rastjo tečajev v odstotkih

Sicer še naprej ne moremo prepoznati trajnostne rešitve osnovnih težav, toda pridobili so vsaj nekaj dodatnega časa. Po več kot enem letu, v katerem so trgi v okviru evrske krize zadolževanja dejansko dnevno zaposleni z vedno novimi predlogi rešitev, milijardnimi izgubami, demantiji, slabimi vestmi in bledimi žarki upanja, se zdi, da se je poleg vsega pojavil še nek učinek uničenja. Zato se z lahkoto oklenejo močnejših pozitivnih novic, četudi temeljni problemi še nikakor niso odpravljeni. Vendarle bi bilo treba po težavnem boju in doseženih kompromisih najprej občutno okrepiti udarnost evropskega mehanizma za stabilnost evra ESFS – vendar njegov obseg vendarle ne bo zadoščal, da bi iz krize pomagali še Španiji ali Italiji in ob tem po potrebi še dokapitalizirali ogrožene evropske banke. Za Grčijo se kaže „razporejen“ odpis davkov – pri čemer trenutno načrtovano najverjetneje še ni zadnja beseda. S tem, ko so banke odpisale 50 % svojih terjatev, lahko Grčiji v najboljšem primeru uspe, da svoje dolgove zniža na dvojni znesek (!) maastrichtske zgornje meje. Napoved grškega predsednika vlade, da do 2012 zniža proračunski primanjkljaj na nič, utegne spričo izkušenj zadnjih 24 mesecev in hudih gospodarskih težav Grčije najverjetneje spet prehiteti realnost.

Vsaj začasni svetli trenutki v evrski krizi – Kompromis po težavnih pogajanjih ne rešuje osnovnih težav, a pomeni nekaj pridobljenega časa

Za ZDA, EU in Japonsko ostaja spričo strukturnega in cikličnega nasprotnega vetra recesija v prihajajočih četrtletjih absolutno realistični scenarij. V večini držav na meji razvitosti pa očitno ostaja gospodarska rast pozitivna, a bo tudi tam očitno čutiti slabitev. Glede Kitajske očitno skrbi zaradi „trdega pristanka“ v zadnjem času spet nekoliko pojemajo. Četudi ne moremo govoriti o odcepitvi EU in ZDA, ocenjujemo, da je večina novih trgov spričo svojih rastočih finančnih virov in močno povečanega domačega povpraševanja v primeru globalne slabitve gospodarske klime prav dobro opremljena. Za srednje- in vzhodnoevropska narodna gospodarstva pa ostaja še naprej nespremenjeno tveganje globlje recesije v evroobmočju, če se bo kriza zadolževanja tam še naprej zaostrovala in/ali bodo vlade potrjevale še strožje varčevalne programe, kot jih trenutno pričakujejo.

Novi trgi relativno dobro opremljeni za globalno pešanje konjunkture – a ne gre pričakovati prave odcepitve

Pregled po državah

Kitajska

Zadnji podatki o konjunkturi na Kitajskem so v ozadje ponovno potisnili razpravo o trdem pristanku države. Objava BDP za tretje četrtletje je bila predstavljena tako pozitivno kot indeks nabavnih menedžerjev (PMI) in cela vrsta drugih konjunkturnih podatkov. Objavljen BDP za tretje četrtletje znaša 9,1 % letno, rahlo pod letno ravnjo prejšnjega četrtletja (9,5 % p.a.) in pod konsenzualnimi ocenami. Pri indeksu nabavnih menedžerjev so se zvišala zlasti nova naročila in med temi izvozni sektor. Vendar se pešanje gospodarstev v Evropi odraža tudi na kitajskem izvozu v Evropi – slednji se je septembra v primerjavi z avgustom znižal za slabih 7 %. V celoti lahko sliko konjunkture, ki jo dajejo gospodarski kazalniki, označimo v najboljši meri kot stabilizacijo. Znaki za naslednje mesece kažejo v smeri zmerne rasti. K temu ne doprinaša le slabitev mednarodne konjunkture, temveč tudi restriktivna denarna politika zadnjih mesecev. Denarno politično lahko zato ob koncu leta spet računamo s popuščanjem pri minimalnih rezervah oz. pri nadzoru kreditov.

Nevarnost „trdega pristanka“ na Kitajskem še ni mimo, a je spet nekoliko manj verjetna

Optimizem pa je spet dosegel močno zdelan kitajski delniški trg. Oktobra lahko spet pokažemo na plus, pri čemer so kitajske delnice v Hongkongu bistveno močneje porasle kot delnice A v Šanghaju. Prirasti tečajev so tako ostajali v okviru izredno šibkega trgovanja. Nov, trajnostni trend navkreber pri kitajskih delnicah se tako na tej osnovi še ne kaže.

Indija

Indijska centralna banka je ključno obrestno mero vnovič zvišala za 25 bazičnih točk na 8,5 %. Utemeljitev se skriva v visoki stopnji brezposelnosti, ki že 10 mesecev vztraja nad 9 %. Istočasno je emisijska banka dala vedeti, da ponovno zvišanje (naslednja seja je decembra) ne bo več potrebno. Od decembra računa z močnejšim nazadovanjem inflacije – občutno pa peša tudi konjunktura. Toda hkrati ostaja tudi pozorna: preseganje primanjkljaja centralne vlade, ki ga želi doseči vlada, v višini 4,6 %, bi namreč pomenilo povečanje pritiska na inflacijo.

Končan cikel zviševanja obresti v Indiji?

Tudi indijski delniški trg si je v zadnjih tednih v skladu z mednarodnim dogajanjem občutno opomogel. Pričakovan konec zviševanj obresti v tem ciklusu pa je dodatno podprl to vzdušje. Mednarodni scenarij razvoja konjunkture in kapitalskega trga pa trenutno ne kaže v prid trajnostnega razvoja. To velja tudi za večino valut držav na meji razvitosti, vključno z indijsko rupijo. Dokler bo ostala naklonjenost za tveganje pri vlagateljih nizka, ostaja relativno nizek tudi potencial rasti navzgor.

Brazilija

Pričakovanja rasti za leto 2011 in naslednje leto so ponovno znižali; namesto 4 % realnega plusa pri gospodarski rasti so pričakovanja padla na manj kot 3 %. Emisijska banka se je odzvala z znižanjem obresti na 0,5 %, kar je raven realnih obresti pripeljalo na - za brazilske razmere - relativno nizko raven; tudi na strani inflacije nevarnost še ni minila. Brazilska valuta je po močnem padcu septembra v primerjavi z dolarjem spet nekoliko pridobila, gospodarsko politično pa je še naprej zaželena šibkejša valuta.  Brazilski delniški trg si je oktobra močno opomogel in je s plusom 14 % sodil med najmočnejše nove trge. Okrevanje je bilo široko podprto, izredno pozitiven razvoj so pokazale banke in močno kapitalizirane delnice.

Rusija

Rusko gospodarsko okrevanje še naprej izgublja na dinamiki, industrijska proizvodnja je ponovno oslabela. Obeti za zasebno potrošnjo so sicer trenutno (še) pozitivni: brezposelnost trajno upada, maloprodajni promet je stabilen, realne plače pa stabilno rastejo. Velika neznanka v zvezi z razvojem proračuna ostaja za Rusijo seveda razvoj cen surove nafte. Oktobra je cena nafte občutno porasla – rubelj je posledično v primerjavi z evrom in dolarjem revalviral in je bil v mesečni primerjavi ena od najmočnejših valut. V teh okoliščinah so rasle tudi cene ruskih obveznic; donosi so bili oktobra relativno močni.

Ruski delniški trg si je opomogel – merjeno po indeksu MICEX – za okoli 10 % po močnih izgubah v preteklih mesecih. Zlasti so rastoče cene nafte bile v prid naftnim in plinskim delnicam; tečaje upravljavcev plinovodov so stimulirala zlasti pričakovanja večjih dobav na Kitajsko. Sicer pa so preobrat v razvoju tečajev kazali tudi na surovine vezani vrednostni papirji, rudniki in proizvajalci jekla ter delnice bank.

Izboljšanje cen nafte zagon za ruske delnice in rubelj

Turčija

Največji izziv za Turčijo ostaja visok primanjkljaj v plačilni bilanci. Da bi preprečili prekomerno naraščanje, je centralna banka v teku leta sprejela ukrepe za slabitev lastne valute, da bi tako podražila uvoz in pocenila izvoz. Vendar kljub temu do trajnega upada primanjkljaja v trgovinski bilanci ni prišlo. Na drugi strani se povečuje pritisk na inflacijo zaradi visokih cen uvoza, zato je centralna banka medtem že spremenila retoriko v smeri ukrepov za krepitev lastne valute. Ti ukrepi denimo pomenijo zagotavljanje večje likvidnosti z dnevnimi dražbami v ameriških dolarjih oz. z znižanjem stopenj minimalnih rezerv za bančne vloge (ključna obrestna mera pa se ni spremenila). Vendarle se je tendenca padanja lire zaustavila. Turška valuta je bila oktobra v primerjavi z evrom komaj spremenjena in je porasla v primerjavi z ameriškim dolarjem. Na turške obveznice so ti ukrepi vplivali negativno, donosi so v mesečni primerjavi močno porasli.

Turška emisijska banka spremenila politiko menjalnega tečaja

Delniški indeks ISE-100 na carigrajski borzi je kot eden redkih borznih indeksov oktobra občutno popustil – v zameno pa je v nasprotju s svetovnim trendom septembra zabeležil celo plus. Med največje poražence so sodile banke, medtem ko so industrijske delnice, delnice energetskih in rudarskih podjetij dosegle nadpovprečen razvoj.

Turške delnice oktobra v nasprotju s svetovnim trendom šibkejše

Poljska

Na poljskih parlamentarnih volitvah oktobra je prvič po koncu socialističnega režima uspelo vladajoči stranki ohraniti svojo večino – stranka PO (Državljanska izhodišča) bo tako lahko nadaljevala svojo koalicijo s stranko PSL (Kmečka stranka). Vlado čaka naporna agenda, zlasti ker se je finančni manevrski prostor za potrebne reforme in ukrepe za vzpodbujanje konjunkture za nekdanjega vzornega učenca Srednje Evrope (leta 2008 je Poljska kot edina država članica EU svetovno gospodarsko krizo preživela brez recesije). Šibkejši konjunkturni podatki, visoki državni dolgovi in negativna plačilna bilanca omejujejo možnosti, da bi lahko ohranjali že tekoče reformne procese.

Poljska vladajoča koalicija brani večino na parlamentarnih volitvah

Zato je odcepitev Poljske od splošnega razvoja regije vedno manj verjetna. Industrijska proizvodnja in promet v maloprodaji sta nazadnje vendarle pozitivno presenetila. Gospodarska dinamika utegne sicer v naslednjih mesecih popustiti; predhodni kazalniki namreč jasno kažejo v smeri oslabitve. Inflacija je nazadnje pozitivno presenetila in porasla manj od pričakovanj – a trenutno ni v središču pozornosti udeležencev na trgu. S ponovno večjo naklonjenostjo vlagateljev tveganju so pridobile poljske obveznice, občutno močnejši pa je bil tudi zlot.

Poljski delniški indeks WIG20 je oktobra uspel v večji meri nadoknaditi izgube iz septembra. Zlasti je vladalo povpraševanje po bančnih, energetskih in industrijskih delnicah.

Republika Češka

Konjunkturna slabitev zahodne Evrope se kaže tudi v številkah trgovinske bilance Republike Češke. Izvoz je nazadnje močno upadel, predhodni kazalniki pa kažejo v smeri nadaljnje slabitve. Gospodarska dinamika utegne tako tudi v naslednjih mesecih ostati šibka. Vendar pa bi Češko v primerjavi s Poljsko nadaljnje upadanje povpraševanja v Zahodni Evropi bistveno močneje prizadelo, zlasti ker češko povpraševanje na notranjem trgu še ne kaže nobenih znakov okrevanja. Zvišanje davka na dodano vrednost, ki ga je pred kratkim potrdil parlament, in občutna znižanja socialnih dodatkov naj bi sicer pomagala zmanjšati proračunski primanjkljaj, a bodo dodatno obremenila tudi šibko konjunkturo na domačem trgu.

Češki izvoz v Zahodno Evropo v upadu – konjunktura na domačem trgu še naprej šibka

V teh okoliščinah ostaja sicer inflacija na Češkem pod kontrolo – stopnja inflacije je s +1,8 % na letni ravni še naprej znotraj tolerančnega pasu centralne banke, zato s te strani za češko valuto ne izhaja pritisk na področju trgovine. Lahko se osredotoči na konjunkturo in pri bistvenem poslabšanju obetov glede gospodarske rasti morebiti celo zniža obresti – trenutno je ključna obrestna mera še vedno na rekordno nizki ravni pri 0,75 %. Češka krona je bila oktobra nekoliko močnejša, a za vlagatelje vrednostnih papirjev, denominiranih v evru, ni uspela nadomestiti padca tečajev čeških obveznic.

Češki delniški trg je mesec zaključil skoraj nespremenjeno in je občutno zaostal za večino ostalih trgov regije. Energetske delnice so se razvijale boljše, medtem ko so finančne delnice beležile šibkejši razvoj.

Madžarska

Madžarska trgovinska bilanca ostaja v aktualnih okoliščinah izredno stabilna. Stopnja inflacije je udeležence na trgu nazadnje pozitivno presenetila – z letno stopnjo 3,4 % je inflacija porasla nekoliko manj, kot so bila pričakovanja. Če bi se dinamika inflacije v drugi polovici leta razvijala navzdol, kot to napoveduje centralna banka, se lahko oblikuje manevrski prostor za znižanje obresti. To pa bi bilo spričo močnih nemirov na trgu in še naprej šibkega forinta težko. Oktobra se forint ni uspel pridružiti drugim valutam regije; vlagatelji pa so zlasti zelo kritični do aktualnih načrtov vlade. V naslednjih tednih se utegne celo zgoditi znižanje bonitetne ocene s strani bonitetnih hiš. Tečaji madžarskih obveznic so vendarle nekoliko porasli – za vlagatelje v obveznice, denominirane v evrih, pa je šibek forint ta plus vendarle prekril. Dolgoročno ostaja madžarska raven donosov še naprej privlačna; kratkoročno pa je treba računati z visokimi nihanji, ki lahko trajajo.

Madžarski delniški trg je bil septembra z minusom okoli 15 % še eden šibkejših v regiji – oktobra pa je že sodil k močnejšim in je že uspel nadoknaditi večji del teh izgub. Indeks BUX so vzpodbujale zlasti delnice farmacevtskih podjetij, dober razvoj pa so beležile tudi energetske in bančne delnice.