Nagel skok donosov ameriških in nemških obveznic v zadnjem mesecu je zaskrbel borzne vlagatelje. Standardni dvojec likvidnost-konjunktura, ki odločilno vpliva na svetovne finančne trge, je doslej bil bolj v znaku likvidnosti. Ta je bila glavni motor borzne rasti v preteklem letu, medtem ko konjunktura tudi danes predstavlja šibkejši člen. Svetovna gospodarska rast niti sedaj še ni v stanju, ko bi lahko bila faktor z optimističnim predznakom.
Morebitno opuščanje ohlapne denarne politike v Washingtonu bo zato za borznike pomenilo, da bodo v prihodnjih mesecih na vetrovnem morju in bolj prisiljeni opazovati, kaj se dogaja z drugim členom omenjenega dvojca – gospodarstvom.
Gospodarsko zdravje je precej odvisno dogajanj z mednarodno trgovino, ki je eden od generatorjev globalnega povpraševanja in s tem gospodarske rasti. Uveljavitev carin in drugih meddržavnih trgovinskih ovir bi še bolj zavrlo gospodarsko aktivnost v svetu, ki sedaj, kot rečeno, ni ravno zavidljiva.
Dogodkov, ki so v tem trenutku na dnevnem redu glede mednarodne menjave je bilo v preteklem tednu nekaj. Eden takih je bil nedavni poskus Bruslja, da uvede višje carine za solarne panele iz Kitajske. Na prvi pogled naj bi šlo za obrobno temo, ki pa je pomembna v simbolnem smislu. Ne gre zdaj le za vprašanje carinskih stopenj za nekaj artiklov, ampak za širše vprašanje: ali bo na tej točki zmagal izolacionizem ali prosta trgovina? Na srečo je za zdaj zmagala druga opcija, čeprav se mnogi producenti solarne tehnologije v Evropski uniji jezijo na svoje vlade, ker niso odločneje podprle avtohtone producente.
Zmaga proste trgovine
Gledano iz borznega vidika je zmaga proste trgovine dobra, saj krepi drugi steber v dvojcu likvidnost-konjunktura. Nižje carinske ovire med EU in Kitajsko lahko povečujejo menjavo in s tem povečujejo gospodarsko aktivnost v obeh regijah. Če kdo misli, da bi bilo treba uvesti visoke carine za kitajski izvoz v EU, bi se moral spomniti, da utegne recipročne ukrepe uvesti tudi nasprotna stran. Nemčija v to državo izvaža vse več avtomobilov,kar daje več dela tudi dobaviteljem avto delov nemškim podjetjem kot so BMW, Volkswagen in Daimler. V tej matematiki je jasno, da je na primer Slovenija precej odvisna od naročil avtomobilske industrije.
Do podobnih izračunov, je prišla tudi Merklova, ki se je na nedavnem srečanju s Kitajskim premierjem Li Keqiangom »dobrovoljno« zavzemala za prosti uvoz solarne tehnologije v EU, s čimer je požela simpatije pri Kitajcih. Seveda, je imela v mislih posle za nemške proizvajalce, ki prodajajo na Kitajskem – kjer so denarne vsote precej višje kot v sami solarni panogi.
Bilateralna trgovina med Kitajsko in EU je v letu 2011 znašala 150 milijard evrov, tretjino te menjave odpade na Nemčijo. Slednja si je ob nedavnem obisku kitajskega politika še bolj utrdila gospodarske pozicije v največji azijski ekonomiji. To Angela Merkel pred jesenskimi volitvami zelo potrebuje, saj ne želi ogroziti domače gospodarske konjunkture, katere upad bi ogrozil tudi njeno možnost ponovne izvolitve na položaj premierke.
Nemčija popustila zadolženim članicam
Borzni vlagatelj lahko v tem trenutku, ko so borzni tečaji nekoliko padli, poskusi pogledati naprej. Zadnje mesece je Nemčija zaradi ohromitve povpraševanja iz južnih držav EU, kar prizadene tudi njeno gospodarstvo, pristala na milejši pristop do problema deficitov v zadolženih članicah, tudi do Slovenije. To je vplivalo tudi na to, da institucionalni vlagatelji v zadnjem času niso kupovali le varnih nemških obveznic, temveč tudi italijanske in španske obveznice, ki so bile atraktivnejše. Donosi nemških so se v zadnjem mesecu zvišali iz 1,2 na 1,5% letno, donosi »mediteranskih« pa nekoliko znižali.
Nemčija sedaj ve, da je zelo odvisna od evropskega povpraševanja, ki je na Jugu v upadu. Zato si dodatno utrjuje kitajski trg. Večji bodo njeni posli na Kitajskem, prej je pričakovati novo ročno zavoro Nemčije v evropskih finančnih institucijah.
Razlike med donosi varnih obveznic evropskega Severa in Juga se tako utegnejo čez nekaj mesecev zopet povečati. Z nižjimi donosi na nemške obveznice pa se bo verjetno zopet okrepil prvi steber v dvojcu likvidnost-konjunktura. To bi okrepilo tudi možnosti za nemške papirje.
Dvojec likvidnost-konjunktura bo v Nemčiji tudi v prihodnje prva skrb njene politike. Sorazmerno, bodo skrbi investitorjev v nemške delnice, verjetno, s tem manjše.
