Energetika mora biti del portfelja vsakega srednje- in dolgoročnega vlagatelja, saj se tudi brez geopolitičnih trenj v prihodnje poraba nafte ne bo opazneje zmanjšala.
Dolgoročno se bodo cene energentov še naprej zviševale prav zaradi čedalje večje nedostopnosti teh, hkrati pa se bo spremenila tudi sestava v porabi energentov, najbolj bo rasla poraba trenutno cenejšega in čistejšega plina.
Na področje energetike sodijo podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo raznih oblik energije (nafta, plin, voda, veter, jedrska energija in druge). Energetika ima tako več podsektorjev: raziskovanje in proizvodnja nafte (upstream), predelava nafte oziroma rafiniranje (downstream), prodaja energentov, distribucija, storitve (vrtanje, seizmične raziskave, vrtanje onshore in offshore, transport, proizvodnja opreme za proizvodnjo, predelavo in distribucijo energije in naravnih virov).
Razlika med gibanjem cene nafte in gibanjem vrednosti naftnih družb
Energetske družbe so bile letos zelo neusklajene v primerjavi z donosom severnomorske nafte brent, ki določa svetovno ceno te surovine. Brent je letos pridobil 16 odstotkov vrednosti, medtem ko so energetske družbe pridobile v povprečju le štiri odstotke. Ustvarja se razlika med gibanjem cene nafte in gibanjem vrednosti naftnih družb, ki bi se lahko po objavah rezultatov prvega četrtletja zmanjšala. Delno so za večje razlike odgovorna tudi naftna podjetja, pri katerih v sestavi proizvodnje prevladuje plin, ki je v zadnjih šestih mesecih izgubil skoraj sto odstotkov vrednosti. Svetovno okrevanje, ki je tudi podlaga za večjo porabo nafte in plina, bo letos in prihodnje leto zmerno.
V ospredje težje dostopna in obsežnejša nahajališča energentov
Največje povpraševanje bodo še zmeraj ustvarjale razvite države, še zlasti ZDA, ki veljajo za največje porabnice nafte. Hitrost povpraševanja pa bodo določali razvijajoči se trg, ki prihajajo v ospredje tudi s hitrejšo gospodarsko rastjo. Energentov, kot sta nafta in plin, na lažje dostopnih nahajališčih zmanjkuje, v ospredje bodo prišla težje dostopna nahajališča, kjer so največje zaloge. Dve tretjini celotne nafte sta v globokomorskih vodah in bosta dosegljivi le ob višjih cenah nafte. Zaradi rasti cen energentov so dražje tudi naftne storitve (seizmične raziskave, vrtanje, transport …), potrebne, da pride nafta v komercialno uporabo. Ob višjih cenah energije se povečujejo tudi naložbe podjetij za ohranitev zdajšnjega obsega proizvodnje nafte ali za pridobitev novih zmogljivosti. Še zlasti večja vertikalno integrirana podjetja se srečujejo z upadom proizvodnje oziroma s stagnacijo, kar jih sili v vse večja vlaganja. Najhitreje bodo velika naftna podjetja nadomestila oziroma povečala proizvodnjo le s konsolidacijo v panogi, še zlasti s prevzemi manjših podjetij E & P, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in produkcijo nafte. Skratka, sektor bo odvisen predvsem od makroekonomskega položaja gospodarstev, cene energentov in številnih prevzemnih zgodb.
Geopolitična tveganja
Večje tveganje pomenijo razna geopolitična trenja, ki močno vplivajo na ceno energentov. V zadnjem času je največja nevarnost Iran z razvijanjem jedrskega programa. Zaradi teh aktivnosti so ZDA in EU že uvedle naftni embargo. EU je potrdila postopni naftni embargo, ki bo v celoti začel veljati šele 1. julija letos (kar precejšen del Evrope mora najti zamenjavo za iransko nafto), Iran pa je večkrat zagrozil, da bo zaprl Hormuško ožino, skozi katero se pretaka petina svetovne nafte. Če se bodo poslabšale razmere z Iranom, lahko cena nafte brent hitro doseže 150 dolarjev za 159-litrski sod, vendar bo s tem ogrožena svetovna gospodarska rast. Manjša ponudba nafte zaradi embarga bi se lahko poznala šele v zadnjem četrtletju letos, do takrat pa imata Evropa in ZDA možnost sproščanja svojih strateških rezerv in s tem vpliv na nižjo ceno nafte. Vnovična znamenja večjega ohlajanja svetovnega gospodarstva bi najbolj vplivala na ceno nafte in vrednost naftnih podjetij.
Poraba nafte se ne bo zmanjšala
Zaradi geopolitičnih trenj je pričakovati, da bo cena nafte brent še naprej rasla hitreje kot cena zahodnoteksaške lahke nafte, razlika med cenama nafte pa se bo povečevala. Tudi brez geopolitičnih trenj se v prihodnje poraba nafte ne bo opazneje zmanjšala. Dolgoročno se bodo cene energentov še naprej zviševale prav zaradi čedalje večje nedostopnosti virov, hkrati pa se bo spremenila tudi sestava v porabi energentov, najbolj bo rasla poraba trenutno cenejšega in čistejšega plina.
Energetika mora biti del portfelja vsakega srednje- in dolgoročnega vlagatelja. Izpostavljenost naložbenemu področju pa je odvisna od naklonjenosti tveganja posameznega vlagatelja. Treba je poudariti, da naložbe v posamezna energetska podjetja veljajo za visoko tvegane in da je priporočljiva večja razpršitev oziroma diverzifikacija znotraj sektorja kot tudi v različne podsektorje.
