S kotacijo prvih slovenskih delnic na Varšavski borzi smo dobili nov mejnik v zgodbi razvoja slovenskega kapitalskega trga. Ta nekako spominja na prvi izlet na tuje borze (BTC in SKB z globalnimi potrdili), ki pa se ni razvil v nekaj, kar bi ga druga podjetja posnemala. Tokrat so okoliščine spremenjenje, kajti slovenski delničarji in podjetja ne želijo več vedeti, kam piha veter, ampak predvsem, kje piha.
Podjetja morajo sama ukrepati
Slovensko poslovno okolje se je namreč znašlo na točki, ko morajo podjetja sama nekaj ukreniti. K temu jih sili vse več silnic, in sicer od tistih, ki izhajajo iz neustrezne strukture bilanc (prezadolženosti) do tistih, ki izhajajo iz želje, da podjetja kaj storijo za raven tečajev delnic. Konkurenčno okolje, o katerem sanjamo, je vsak dan bolj oddaljeno. Ne samo, da politiki niso vzpostavili ustreznih pogojev za razvoj kapitalskega trga, skoraj vsaka taka zamisel naleti na gluha ušesa.
Smo med redkimi državami, ki niso sistematično krepile vloge pokojninskih družb
Lep primer je strategija razvoja slovenskega trga kapitala, kjer se zagovarja veliko smiselnih idej in področij, kjer bi trg kapitala lahko odigral pomembno podporno vlogo prestrukturiranja. Poudariti velja seveda pokojninsko tematiko, kjer smo ena redkih držav, ki ni sistematično krepila vloge pokojninskih družb. Družb, ki v tujini igrajo pomembno vlogo nosilca kapitalskega trga. Kako pomembno, lahko vidimo tudi na primeru varšavske zgodbe, saj so eden glavnih kupcev delnic, ki kotirajo na tamkajšnji borzi, prav pokojninske družbe. In zaradi njihovih lastnosti ter posledično likvidnosti, ki jo na trgu ustvarjajo, je to edinstven magnet, ki privablja družbe v kotacijo. Kako bo si sicer lahko po nekaj dneh trgovanja razlagali izstopajočo razliko med ceno istega vrednostnega papirja, ki kotira na Ljubljanski borzi ali pa na Varšavski borzi.
Višja cena ni edini razlog
Sicer pa ni samo višja cena tisti magnet, ki je zanimiv za podjetje. Najprej gre za čiščenje strukture bilanc. S svežim kapitalom se namreč zniža razmerje dolga, to pa posledično izboljša boniteto podjetja, kar vodi k nižjim stroškom financiranja. Se pravi sveži kapital po tej strani odpira vrata prihrankov, kot tudi vrata novih priložnosti. Podjetja se bodo lahko lotila novih projektov ter izzivov. Ali pa bodo čisto iz finančnega vidika sveži kapital raje usmerila v dobavitelje in tako iztržila še boljše pogoje. Kakor koli, prihranki ter priložnosti so na dosegu. Samo vrata je potrebno odkleniti.
Verjetno bodo naslednja na vrsti tudi druga podjetja
Zato je prav verjetno, da bo »bančnemu« izletu na Poljsko sledil tudi farmacevtski ali pa kateri drug izlet. To se vidi že od daleč, saj se podjetja o tem zdaj pogovarjajo odkrito, in ne samo to, celo sklici skupščin se že pripravljajo v tej smeri.
