Ste pomislili, da se svet te dni vrti samo okrog Donalda Trumpa? Vseh njegovih posegov v nekaj več kot polovici prvega leta njegovega (drugega) mandata niti ni smiselno popisovati. Ampak v zakulisju tega navideznega vrtoglavega vlakca sredi zabaviščnega parka, na katerem človek ne ve, kdaj gleda navzgor in kdaj visi navzdol s svojega sedeža, se dogaja še kaj. Borzni trgi se niso ustavili in tam se ta hip dogaja marsikaj.
Tudi v Evropi. V zadnjih letih so evropski delniški trgi že leta praviloma zaostajali za ameriškimi. Tudi letos za zdaj ni drugače. Potem ko so na začetku leta evropske delnice prinašale več od ameriških, so čez lužo spet dobili zagon in od prvega januarja do konca poletja je na primer S&P 500 v ZDA pridobil nekaj manj kot 10 odstotkov. A pozor: v ZDA se kar naprej govori o rekordih, o tem, da borze dobesedno ignorirajo vse potencialno slabo (carine, vojne), kar se dogaja po svetu, in da jih v višave dviguje tehnologija, ki pa se bo nekega dne tudi dotaknila svojega plafona (ali celo padla).
Medtem pa govorimo o Stari celini kot o pacientu, ki ga tare vrsta težav. Evropa se sooča z vrsto nič kaj prijetnih vprašanj, kot so izzivi pri trajnostnem prehodu oziroma stroških prehoda, kriza paradnih konjev evropske industrije, cene energentov in podobno. A vsemu temu navkljub je prvih osem mesecev leta 2025 za evropski borzni indeks STOXX 600 prineslo 7 % donos.
Je torej naš kontinent podcenjen? Ne bodimo evforični, ampak tudi skrajni pesimizem lahko opustimo. Nekateri vlagatelji še vedno ocenjujejo, da so evropske delnice generalno podcenjene, sploh v primerjavi z ameriškimi.
Manj tehnologije, več drugih, tudi »klasičnih« sektorjev?
Tisti vlagatelji, ki jih triumfi ameriških tehnoloških velikanov ne navdušujejo več, raje gledajo drugam. Rapidnega in trdega padca večina sicer (še) ne pričakuje, ampak o pregrevanju govorijo tudi v ZDA. Michael Hartnett, ključni investicijski strateg v Bank of America, je letos v javnih nastopih že večkrat opozoril vlagatelje pred prekomerno izpostavljenostjo ameriškemu trgu in še posebej delnicam, povezanim z umetno inteligenco. In če je mož, ki je skoval ime »Veličastnih 7« (Magnificent 7), zdaj taiste družbe preimenoval v »Zaostajajočih 7« (Lagnificent 7), ker naj njihova rast ne bi več držala koraka z drugimi, potem tega ne bi smeli kar prezreti. Hartnett – in številni drugi analitiki – ocenjuje, da bi bilo vredno zelo resno premisliti o naložbah v druge sektorje razen tehnologije.
Če pogledamo indekse, na katere marsikdo veže naložbe, se kaže razlika v »obremenjenosti« z umetno inteligenco. V ameriškem S&P 500 je tržna kapitalizacija družb, ki so povezane z UI, 30 %, v azijskem MSCI 7 %, v evropskem STOXX 600 pa le 2 %. To pomeni, da je ameriški indeks veliko, veliko bolj odvisen od dobre forme in izpolnjevanja pričakovanj na področju UI.
Evropa je pri UI zadnja leta žalostno capljala v ozadju in je bila zato tudi naložbeno pogosto v vlogi grdega račka, ki ga nihče ne mara. A morda ima priložnost, da spet zablesti s tistim, kar ima in kar zna. Pokazati ima še kaj drugega. Že s podcenjeno avtomobilsko industrijo v rubriki »v zadnjem času zapostavljene naložbe« ponuja tu kar nekaj priložnosti - če seveda ne sodite med tiste, ki črnogledo napovedujejo evropskim avtomobilarjem nadaljnje težave na račun azijske konkurence in ameriških carin.
Kaj menijo investitorji drugod? Ob začetku leta so prilivi sredstev v evropske naložbe dosegli drugo najvišjo raven v 25 letih. Tu ne gre le za kake »evro-patriotske« investitorje, čeprav je res, da je nazaj »domov« vsaj del portfelja danes pripravljenih seliti veliko evropskih vlagateljev. Proti Evropi pogledujejo tudi Američani. »V Evropi je preveč pesimizma. Verjamem, da je zdaj čas, da investirate spet tudi v Evropi,« je na svetovnem ekonomskem forumu v Davosu konec januarja izjavil tudi Larry Fink, prvi mož finančnega giganta BlackRock. Razmere so se spomladi in poleti sicer spreminjale in zanos je plahnel, ampak Evropa ni kar za odpis.
Morda bo čas, da zaupamo Evropi tudi Evropejci in smo za svoje zaupanje poplačani z lepimi donosi. Držimo torej pesti, da bodo evropske vlade uspešno izpeljale reforme, ki lahko pripomorejo k dolgoročni stabilnosti in rasti evropskih trgov, in da lahko evropske industrije pokažejo, da vendar še niso za staro šaro.
