Velikokrat pozabljamo, da ni samo po sebi umevno, da bo povprečni vlagatelj s svojim pristopom uspel realizirati povprečne donose delniških trgov. Ravno nasprotno, če analiziramo prilive in odlive v investicijske sklade ugotovimo, da povprečni vlagatelj z leti nepričakovano močno zaostaja za rezultati indeksov in vzajemnih skladov.
Najbolj znana tovrstna raziskava je Dalbarjeva Kvantitativna analiza o vedenjskih vzorcih vlagateljev, ki ugotavlja, da je imel povprečni ameriški vlagatelj v dvajsetih letih do začetka 2009 samo 1,87 % povprečen letni donos (iz 10.000 evrov bi nastalo 14.500 evrov), v primerjavi s povprečnim 8,35 % letno indeksa S&P 500 (kjer bi iz vloženih 10.000 evrov nastalo kar 50.000 evrov). Podobne trende opažamo tudi pri obveznicah, kjer so posamični vlagatelji dosegli samo 0,77 % povprečni letni donos, primerljivi indeksi pa 7,43 %.
Vlagatelji smo sami sebi najhujši sovražnik
Poanta je torej v tem, da samo gibanje borz ni odločilno za naš dolgoročni uspeh na finančnih trgih, ampak smo tako običajni kot tudi dobro poučeni vlagatelji sami sebi najhujši sovražniki. S svojimi prirojenimi škodljivimi vedenjskimi vzorci se na eni strani zelo težko upremo lovu za donosi, po drugi strani pa v strahu panično razprodajamo svoje premoženje ob finančnih zlomih. Prav tako lahko na osnovi Dalbarjeve študije ugotovimo, da je povprečna doba varčevanja posameznega vlagatelja v delniških skladih le nekaj več kot tri leta, kar je bistveno premalo, da bi lahko realizirali zgodovinske donose delniških trgov, ki se gibljejo okoli 8 % letno.
Z nekaj koraki lahko zmanjšamo tveganje
Dobra novica je, da je mogoče z nekaj preprostimi koraki učinkovito zmanjšati tveganje in prihranke oplemenititi na bolj varen in donosen način. Če je le mogoče, podaljšamo predvideni čas varčevanja na vsaj pet let. Na trge lahko načrtno vstopamo bolj previdno s periodičnimi vložki kapitala po metodi povprečnega vložka. Za običajnega vlagatelja je posebej priporočljivo disciplinirano mesečno varčevanje prek trajnika. Košarico naložb v podskladih krovnega sklada prilagodimo svoji starosti, nagnjenosti k tveganju in naložbenim ciljem primerno. Delež tveganih naložb lahko po potrebi periodično povečujemo ali zmanjšujemo z enostavnimi, neobdavčenimi prehodi dela premoženja med delniškimi in obvezniškimi podskladi krovnega sklada.
Na ta način bomo skozi celotni investicijski cikel ohranili mirno glavo in namesto da bi postali talci kapitalskih trgov, izkoristili tržna nihanja sebi v prid.
