Na kapitalskih trgih je tudi letos zelo pestro. Takoj po začasni rešitvi grškega problema se je pokazalo novo »žarišče«, o katerem bomo v prihodnjih tednih vse pogosteje brali – o ceni naftnih derivatov, ki je znatno poskočila. Vse glasnejše vprašanje zatorej je, ali je svetovno gospodarstvo res v tako dobrem stanju, da bo preživelo vpliv vse dražjih energentov.
Enoznačnega odgovora ni. Svetovnega gospodarstva namreč ni več mogoče opazovati zgolj z enega zornega kota, ampak vsaj z dveh: z vidika razvitega sveta in z vidika razvijajočega se sveta. Trgi v razvoju imajo v današnji perspektivi povsem drugačno izhodišče. Imajo boljšo strukturo javnih financ, manj dolga in ugodnejšo demografsko sliko prebivalstva. Te države bodo rasle hitreje kot razviti svet, kar jim bo omogočilo lažje spopadanje s trenutnimi izzivi. In to velja tudi za visoke cene energentov. Na drugi strani pa je seveda razviti svet, ki se trenutno spopada s kombinacijo prezadolženosti in skromne gospodarske rasti. Tako lahko od daleč opazujemo, da se v bistvu dogaja nekakšna predaja štafete – razvijajoče se države so pripravljene na prevzem vodilnih vlog. Do takega zaključka lahko pridemo tudi, če analiziramo prihodnje strukturne premike svetovnega bruto družbenega proizvoda. V prihodnjih tridesetih letih bodo države, kot so Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija, Indonezija in Turčija, postopno povečevale svoj prispevek k svetovnemu gospodarstvu. In to bo seveda vplivalo na njihovo veljavo. Seveda pa pot ne bo povsem enostavna. To lahko opazimo že pri sedanjih geopolitičnih vročih temah – Siriji in Iranu. Pri Siriji smo lahko opazili, da sta tako Kitajska kot Rusija blokirali resolucijo o Siriji, podobno pa je tudi pri problematiki Irana, kjer ni nujno, da se bodo velesile uskladile. In zato je podrobno opazovanje naftnih pritiskov zelo aktualno, saj na nek način določajo, kakšno borzno leto si lahko obetamo.
KD Vzhodna Evropa in KD Surovine in energija marca brez vstopnih stroškov
Če pavšalno ocenimo, da se bo svetovno gospodarstvo malenkost ohladilo, potem bi lahko pričakovali, da bodo tudi naftni energenti nekoliko cenejši, saj bi moral ohlajanju slediti upad globalnega povpraševanja. Toda če upadu povpraševanja sledi tudi upad ponudbe, potem cena ostane nespremenjena; oziroma se celo poveča, če je upad ponudbe znatnejši. In prav to razmerje je ta trenutek težko uganiti, kajti ugibanja o morebitnem napadu na Iran so na vrhuncu, s tem pa tudi razmišljanja, kako nadomestiti 3,5 milijona sodčkov nafte, ki jo vsak dan načrpajo v Iranu. Ker točnega odgovora ne pozna nihče, bomo seveda še naprej priča precejšnjemu nihanju cen nafte in posledično tudi nihanju vzdušja na borzah. Čeprav se je leto res začelo zelo optimistično, moramo biti za zdaj vsaj toliko previdni, da pozorno spremljamo morebitne zaostritve, ki bodo nudile temelj za kratkoročno unovčevanje dobičkov.
Sicer pa lahko vlagatelji sami opazijo, da ni vse tako črno, kot se je zdelo še pred koncem preteklega leta. V zadnjih dveh oziroma treh mesecih so ponekod delnice porasle tudi za več deset odstotkov in dale vlagateljem misliti, da je vlak na nek način odpeljal. Toda zgodbe o okrevanju še ni konec. V bistvu je šele na začetku, zato je tudi toliko občutka o dilemi, da je svet res ven iz krize. Tega na žalost še ne vemo, saj je svetovno dogajanje preveč kompleksno in en samcat dogodek lahko vnovič nažene strah v kosti, da gospodarske silnice obstojijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da v nekaterih hitro razvijajočih se državah svetovni problemi nimajo tako velike teže kot v državah razvitega sveta. Zato bi morali pri spremljanju teh držav več pozornosti usmerjati na lokalne dejavnike, saj bodo imeli vse večjo težo tudi v sklopu vrednotenja delnic.
