»Velik pritisk na evropskih kapitalskih trgih in strah pred dokončnim zlomom bosta slednjič privedla do t. i. transferne unije,« meni Robert Senz, glavni naložbenik (CIO) za področje globalnih obveznic pri družbi Raiffeisen Capital Management. »Kajti nenehni napori, ki so potrebni za stabiliziranje sistema in ohranjanje statusa quo, dolgoročno preprosto niso več vzdržni.«
Da bi se sprostil ta dolgoročno nevzdržni pritisk, sta po mnenju Roberta Senza mogoča zgolj dva scenarija: ali se bodo zmanjšali napori, kar bo posledično privedlo do tega, da se bo sistem, ki so ga doslej ohranjali, sesedel sam vase, ali pa bo prišlo do mobilizacije dodatnih virov, s pomočjo katerih bo mogoče nalogo morebiti vendarle zadovoljivo izpeljati do konca. »Zaradi kompleksnosti in potrebnih naporov obstaja precejšnje tveganje neugodnega razpleta trenutnih razmer. Že najmanjša odstopanja od začrtanih določil utegnejo ogroziti ves sistem,« meni Senz.
Zaradi tega je treba ustvariti okvirne pogoje, ki bodo omogočali notranji razvoj. »Nobena sprememba ni mogoča brez temeljne reforme evrskega območja. Kapitalski trgi bodo izsilili fiskalno in bančno unijo, kar je zgolj korak v smeri t. i. transferne unije,« meni Senz. To bi bilo v prvi vrsti sicer v nasprotju z nemškimi interesi, toda za temeljito zajezitev problema se medsebojnemu jamstvu za javni dolg med članicami evrskega območja ne bo mogoče izogniti. Evropska centralna banka (ECB) bo verjetno v tem scenariju – podobno kot ameriške Zvezne rezerve – prevzela pomembno vlogo »banke vseh bank«. Pomen posameznih držav članic evrskega območja se bo zmanjšal, vendar jih bo zamenjala suverena »super država«. »Seveda pa – in zaradi tega je tveganje neugodnega razpleta še toliko večje – mora biti tovrstna državna tvorba demokratično legitimna. Politični izziv bo torej, zbrati volivce in jih prepričati o tem pomembnem koraku,« nadaljuje Senz.
Trg evrskih državnih obveznic – priporočamo potrpežljivost
Ker prepričevanje morebiti ne bo obrodilo sadov, ostajajo obeti za evrske državne obveznice zadržani. Senz o tem meni: »Tegobe španskih bank in bankrotirane province trg bremenijo prav tako kot neskončna diskusija o Grčiji. S tem se položaj na trgih obveznic dodatno zaostruje tudi za Italijo in Španijo.« Zagotovilo guvernerja ECB Maria Draghija, da bo ECB v podporo evru storila vse, kar bo potrebno, je sicer kratkoročno prineslo olajšanje, toda nasprotovanje drugih centralnih bank in dolge diskusije se zdijo neizogibne. »Trg pričakuje, da bo Španija že septembra zaprosila za pomoč EU. V tem primeru bo pomembno vprašanje, kako se bodo na to odzvale bonitetne agencije. Znižanje bonitetne ocene Španije na neinvesticijsko stopnjo bi pomenilo na vsak način nastanek novega kriznega žarišča na trgu državnih obveznic,« meni Senz.
Kljub temu so pri Raiffeisen Capital Management mnenja, da so kratkoročne, denimo 3-letne državne obveznice nekaterih držav evrske periferije s 3,65 % (Italija) in 4,40 % (Španija), še vedno dobra naložba – seveda ob upoštevanju s tem povezanega tveganja. Donosnost nemških državnih obveznic pri Raiffeisen Capital Management, podobno kot donosnost ameriških državnih obveznic, ocenjujejo za manj privlačno.
Nasprotni veter v jadra podjetniških obveznic, priložnosti kljub vsemu neokrnjene
Tudi donosnost podjetniških obveznic z dobrimi ali zelo dobrimi bonitetnimi ocenami (investicijska stopnja) je trenutno nizka. Vendar, dodaja Senz, »ostajajo kreditni pribitki teh obveznic v primerjavi z nemškimi državnimi obveznicami ob upoštevanju razmerja med tveganjem in donosnostjo še naprej privlačni.« Podjetniške obveznice omogočajo v primerjavi z državnimi obveznicami članic evrskega območja bolj razpršen portfelj, trenutne ravni kreditnih pribitkov pa v določeni meri blažijo tveganje. Kljub temu podjetniške obveznice niso varna naložba in »varen pristan« za primer vseh mogočih gospodarskih scenarijev, zato je skrbna izbira posameznih vrednostnih papirjev še toliko bolj pomembna
Varnost pred rastjo inflacije – indeksirane obveznice
Za vlagatelje, ki ne želijo tveganja in se v tovrstnih okoliščinah bojijo inflacije ter si želijo predvsem ohraniti realno vrednost svojega premoženja, so dobra naložbena priložnost indeksirane obveznice. Pri indeksiranih obveznicah kuponska izplačila in vsota ob dospetju niso nominalno določeni, temveč se prilagajajo stopnji inflacije ter s tem naložbo v primeru rasti inflacije varujejo pred izgubo vrednosti.
