V Evropi in s tem tudi v Sloveniji so bile nakupovalne navade potrošnikov v preteklosti precej drugačne kot danes.
Diskontne trgovine doživljajo ponovni razcvet
Nismo poznali tako imenovanih hipermarketov, kot tudi ne diskontnih trgovin. Ljudje so več hrane pridelali doma, veliko je bilo manjših trgovin in lokalnih tržnic. Danes ljudje večino nakupov opravijo v večjih nakupovalnih centrih. Kriza pa je prinesla tudi več nakupov v diskontnih trgovinah. Če pogledamo slovenski Mercator in podobne trgovce v Evropi, vidimo, da jim prodaja v evropskih državah od začetka krize stagnira oziroma nekaterim celo pada. Drugače je pri diskontnih trgovinah, ki doživljajo ponovni razcvet, tako po številu novih trgovin kot po večji prodaji na kvadratni meter v obstoječih. Vse te spremembe v navadah potrošnikov so priložnosti za vlagatelje.
Navade potrošnikov se spreminjajo tudi na trgih v razvoju
Če na drugi strani pogledamo trge v razvoju, lahko hitro ugotovimo, da se navade spreminjajo tudi tam. Bistven podatek najdemo v raznih anketah ter tudi že v dejanskih številkah, da vedno več ljudi želi in tudi nakupuje v pokritih nakupovalnih centrih in ne več na tržnicah. Tu govorimo o nakupih tako hrane kot tudi oblačil ter drugih potrošnih dobrin. Če vzamemo za primer naši podjetji Mercator in Tuš, ugotovimo, da gre za dokaj mladi podjetji, ki sta doživeli razcvet v zadnjih dvajsetih letih. Podjetji sta nastali praktično iz nič, ujeli sta spremembe v nakupovalnih navadah ljudi, ki so posledica spreminjanja celotne slovenske ekonomije.
Zdaj se je treba vprašati, kje lahko podobne spremembe pričakujemo tudi v prihodnjem desetletju in katera podjetja bodo tam deležna podobne usode kot na primer Mercator ali Tuš. Seveda govorimo o trgih v razvoju, kjer je bilo zadnja leta opaziti spremembo v nakupovalnih navadah potrošnikov. To spremembo prinaša vedno večji srednji sloj. Na Kitajskem je bilo leta 2005 za srednji sloj kvalificiranih 80 milijonov prebivalcev, za leto 2015 pa se pričakuje 300 milijonov potrošnikov. Napoved za letno rast potrošnje v tako imenovanih državah BRIK do leta 2030 znaša slabih 9 odstotkov na leto, medtem kot naj bi v zahodnih letna rast znašala dober odstotek. V vseh razvijajočih se državah so že prisotni tuji trgovci, ki želijo ujeti spremembo, ki se bo zgodila v naslednjem desetletju. Poleg tega so v vseh državah na trgu prisotna tudi domača podjetja. Priložnosti za vlagatelje obstajajo tako v nakupu zahodnih podjetij, ki se širijo na trge v razvoju, kot tudi v manjših domačih podjetjih. Manjše podjetje seveda prinaša več tveganja. Tu lahko izpostavimo primer mehiške različice ameriškega Walmarta. Walmart de Mexico je največje trgovsko podjetje v Mehiki, najbližji zasledovalec ima polovico manjši tržni delež. Prav tako je njegov poslovni model, ki sestavlja tako trgovine visokega ranga kot diskontne, zelo uspešen. Če prištejemo še konservativno vodstvo, vidimo, zakaj lahko objavijo podatke o rasti poslovanja za leto 2011 v višini slabih 13 odstotkov. Podjetje je z vsakim novim centrom, z vsako širitvijo bliže konglomeratu. To pa občutijo tudi delničarji podjetja.
Z nekaterimi primeri smo pokazali, da razvijajoči se trgi dobivajo nove vodilne trgovce, ki bodo morda enkrat v prihodnosti tudi največja svetovna podjetja. V sektorju, ki zajema trgovine, tako male kot velike, lahko v prihodnjih letih pričakujemo nadaljnjo rast poslovanja.
