Namera Pivovarne Laško, da proda delež v Mercatorju, in misel, da je najresnejši kupec hrvaški Agrokor, sta izzvala burne odzive javnosti. Večina je nenaklonjenih koncernu v večinski lasti Ivice Todoriča, ki velja za hrvaškega tajkuna številka ena.
Po poročanju medijev Agrokor s pomočjo investicijskih bank snuje finančno konstrukcijo za domnevni prevzem Mercatorja. Pojavile so se govorice, da je pripravljen ponuditi do 230 evrov na delnico, kar je dobrih 40 odstotkov nad tečajem delnic Mercatorja, ki se nahaja pri 160 evrih.
Zaključil se je največji prevzem v trgovini na Balkanu
Medtem, ko se odvija cirkus slovensko-hrvaških korporativnih odnosov, so mediji malo časa posvetili izjemno pomembnemu dogodku na področju širše trgovine v jugovzhodni Evropi, kjer je strateška prihodnost Mercatorja. Zaključil se je največji prevzem v trgovini na Balkanu. Belgijska skupina Delhaize je prevzela 100-odstotni delež v srbski trgovski verigi Delta Maxi Group, ki je bila v lasti Miroslava Miškovića, srbskega tajkuna številka dve. Za družbo, ki je največji konkurent Mercatorja v Srbiji, so Belgijci odšteli 932,5 milijona evrov (znesek vključuje prevzem dolga). Če vzamemo večkratnike prihodkov in kosmatega denarnega toka (EBITDA) prevzema Delte Maxi, številke iz javno objavljenega srednjeročnega načrta družbe Mercator in se vprašamo, koliko bi bila implicirana cena delnice Mercatorja, pridemo v povprečju do številke blizu 260 evrov na delnico, kar je dobrih 60 odstotkov nad trenutnim tečajem.
Zakaj se Mercator ni vključil v boj za Delto Maxi Group?
Zakaj strategi plačujejo toliko višje večkratnike, kot veljajo na ljubljanski in evropskih borzah? Prevzemi so danes najhitrejši način rasti, takoj za tem pa tiči razlog v prihrankih, sinergijah ter dostopu do kvalitetnejšega dolgoročnega financiranja. Vidijo, da tarče niso učinkovite pri upravljanju s premoženjem in dosegajo nizke donosnosti na kapital. Denimo Mercator ima čisto donosnost lastniškega kapitala zgolj okrogle štiri odstotke. Tarče niso dovolj produktivne in imajo nižje prihodke na zaposlenega in kvadratni meter prodajne površine od najbolj agresivnih neposrednih konkurentov in ravno to velja za Mercator. Vsaka združitev in prevzem prinese prihranke na strani nabave in logistike, kar je nekaj, kar Mercator obljublja pri zadnjem prevzemu trgovske dejavnosti družbe Getro. Na koncu pa še najpomembnejše. Investicijski bančniki ljubijo velike in ambiciozne investicijske projekte, ker to pomeni, da bodo za enako količino dela prejeli višje absolutno plačilo, hkrati pa za dolgoročno financiranje teh lažje prepričajo velike investitorje. Lahko se vprašamo, zakaj se Mercator, ki se zdaj zanima za Konzum, ki sploh ni naprodaj, ni s pomočjo ene od velikih investicijskih bank zagotovil financiranja in vključil v boj za Delto Maxi Group, kjer je bilo jasno, da se družba prodaja? Včasih se moramo pogledati v ogledalo in pljuniti v roke, če želimo ostati gospodar svoje usode.
