»Leta 2007 sem vložil v sklade, potem pa je šlo vse navzdol…« (2. Del)

Članek slika

Je res, da leto 2007 ni bilo primerno za pričetek varčevanja? Ali sploh obstaja slab trenutek za začetek varčevanja?

Gre za nadaljevanje zgodbe vlagateljev, ki so se odločili za naložbe v vzajemne sklade leta 2007. To pot se bomo lotili varčevalca, ki se ni odločil za enkraten vložek v sklade, ampak je varčeval postopno, z rednimi mesečnimi vplačili.

Ker sem nazadnje izpostavil nekaj skladov, ki se v izbranem obdobju (od začetka leta 2007) niso najbolj izkazali, se mi zdi prav, da na tej točki tudi nadaljujem. Izbral sem najstarejšega izmed skladov v Sloveniji in enega izmed najpopularnejših leta 2007, KD Galileo.

Recimo, da je naš vlagatelj v začetku vsakega meseca v sklad vplačal 100 EUR. Hkrati (za potrebe primera) recimo, da se ni odločil za varčevalni načrt ter da ga družba za upravljanje (KD Skladi) v tem obdobju ni niti enkrat oprostila plačila vstopnih stroškov (kar v praksi seveda ni res). Ob vsakem vplačilu je torej plačal 3% vstopne stroške.

Graf prikazuje razvoj vrednosti premoženja v tem obdobju in višino investicije. Dne 5.11.2014 lahko ugotovimo, da je njegov donos 9,85%, čeprav se je vrednost enote sklada v istem obdobju znižala za 22,73%. Naš vlagatelj je (vključujoč stroške) vplačal 9.400 EUR, vrednost njegovega premoženja pa je 10.325,49 EUR. V tem primeru se sklad sploh ni tako slabo odrezal. Težko bi v danem obdobju dobili, denimo, enako visoko obrestno mero na bančnem varčevalnem računu brez vezave.

A zgodba tukaj še ni končana. KD Galileo namreč po svoji sestavi v letu 2007 ni nujno prva izbira za mesečno varčevanje. Osebno menim, da so za to primernejši širše naložbeno usmerjeni skladi s poudarkom na naložbah v razvite trge. Vzemimo še primer sklada Infond Beta (prej Probanka), ki vlaga v delnice večjih podjetij na razvitih trgih (izbral sem ga kot dober primer globalnega delniškega sklada):

Graf prikazuje razvoj vrednosti premoženja v tem obdobju in višino investicije. Dne 05.11.2014 lahko ugotovimo, da je njegov donos 31,09%, čeprav se je vrednost enote sklada v istem obdobju zvišala za 18,62%. Naš vlagatelj je (vključujoč stroške) vplačal 9.400 EUR, vrednost njegovega premoženja pa je 12.322,43 EUR.

Kot lahko vidimo, dobi zgodba na tem mestu čisto nove razsežnosti. Ob tem ponovno poudarjam, da so bili v tem primeru plačani vsi vstopni stroški in da bi bila slika v primeru varčevalnih načrtov ali le upoštevanja vmesnih akcij obeh družb za upravljanje, še precej boljša.

Zgornja primera tudi potrjujeta tezo, da se lahko v daljšem obdobju varčevanja zavarujemo pred nenadnimi padci s periodičnimi vplačili. Poglejmo si primer, kaj bi se dogajalo z našim premoženjem, če bi pred sedmimi leti vplačali enkraten znesek 8.400 evrov v vzajemni sklad KD Galileo in kaj bi se dogajalo z našim premoženjem, če bi se odločili za mesečno varčevanje.

Vir: Kalkulatorji Vzajemci.com

Premoženje vlagatelja, ki bi se odločil za mesečna vplačila, bi se povečalo na 10.014,88 evra. Premoženje vlagatelja, ki bi se odločil za enkratno vplačilo, bi se znižalo na 5.081,85 evra.

Je torej res, da leto 2007 ni bilo primerno za pričetek varčevanja? Ali sploh obstaja slab trenutek za začetek varčevanja (pod pogojem, da imamo v mislih daljše časovno obdobje)? Mislim, da ne. Le izbrati je treba primerno obliko varčevanja.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na luka.gustin@vzajemci.com.

Preberite tudi:

»Leta 2007 sem vložil v sklade, potem pa je šlo vse navzdol…« (1. Del)

Prednosti postopnega varčevanja

Bi se lahko upokojili z 240 tisoč evri?

Vzponi in padci slovenske industrije vzajemnih skladov

Moj poklic: finančni svetovalec

Prijavite se na prejemanje e-novic Vzajemci.com

vpišite svoj elektronski naslov

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja