Po bliskovitem začetku leta, ko so se donosnosti evropskih obveznic potopile v negativna območja, so trenutno bolj v bližini enega odstotka za jedrne države oziroma okoli dveh za periferne, če govorimo o referenčnih desetletnih obveznicah.
Hkrati so donosnosti obveznic krajših ročnosti uspele pomoliti nos nad gladino in se vsaj za zdaj zadržujejo v pozitivnih številkah. Opisani nasprotni gibanji sta po stopnji presenetljivosti podobni, saj so se borzni udeleženci tako kot v primeru silovitih rasti v prvih mesecih leta tudi v tokratnem popravku spraševali o vzdržnosti aktualnega trenda.
Tovrstne dileme vsakič ponudijo tudi goro možnih razlag. Najbolj prepričljivo tokrat zvenijo povišanje inflacijskih pričakovanj in njegove posledice za program Evropske centralne banke ter negotov izid pogajanj med Grčijo in institucijami. Glede prvega lahko ugotovimo, da so se od januarja, ko se je pričel dolgo pričakovani evropski program kvantitativnega sproščanja, inflacijska pričakovanja opazno povišala in dosegla 1,80 odstotka, kar je že blizu ciljanemu območju evrskih guvernerjev. Hkrati so se zvišale tudi trenutne inflacijske stopnje. Ob nadaljevanju tovrstnega gibanja bi bil lahko cilj centralne banke hitro dosežen, kar bi pomenilo zgodnejši zaključek programa kot pričakovano pred tem in s tem manjšo podporo tečajem obveznic.
Kar zadeva Grčijo, bi nemara lahko vse od izvolitve Sirize v januarju in začetka pogajanj z evropsko komisijo prepisovali naslednje stavke in pri tem ne bi izpustili veliko novega: pogajanja med Grčijo in predstavniki institucij so se zaključila brez dogovora, udeležene strani so se strinjale, da so potrebni nadaljnji pogovori. Edino dejstvo, ki pa se pomembno spreminja, je čas do neizogibnega usiha denarnih sredstev v državni zakladnici, do katerega naj bi brez pomoči s strani Grkov osovraženih institucij prišlo v prihodnjih tednih. Stopnja negotovosti v evrskem območju se zato pomembno povišuje, s tem pa tudi pritisk na tečaje obveznic.
