Glede na pregovorno močno naklonjenost Slovencev do lastništva nepremičnin so vse višje cene za veliko večino slaba novica. Kako pa lahko rast cen izkoristijo vlagatelji? Zaradi povišane inflacije so namreč nepremičnine dobra alternativa finančnim naložbam za razpršitev sredstev v portfelju.
Najvišja polletna rast cen od časov pred krizo 2008
Cene stanovanjskih nepremičnin so v zadnjih nekaj letih nominalno že presegle najvišjo raven iz leta 2008, medtem ko realno (upoštevajoč inflacijo) še nekoliko zaostajajo. Podatki Geodetske uprave so na primer v prvem polletju leta 2020 v primerjavi z drugim polletjem pokazali, da so se cene stanovanjskih nepremičnin zvišale za okoli 8 odstotkov, kar je pomenilo najvišjo polletno rast cen od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008.
Cene stanovanj v Kopru, Kranju, Celju in Mariboru so v tem obdobju poskočile za 10 do 12 odstotkov. V glavnem mestu so sicer cene stanovanj rekordno zrasle leta 2018 (15 odstotkov na letni ravni). Povprečna cena rabljenega stanovanja v glavnem mestu je že nekaj časa krepko čez 3.000 evrov na kvadratni meter. Večina stanovanj se je sicer prodala po ceni med 2.800 in 3.700 evrov na kvadratni meter.
Lahko cene še rastejo?
So nepremičnine že precenjene? Kljub visokim cenam še ne kaže, da bi to držalo. “Visoko povpraševanje po nepremičninah in višanje cen surovin bi lahko vplivalo na prihodnjo rast cen nepremičnin,” so ocenili pri Banki Slovenije. Poleg tega pa cene nepremičnin dvigujejo tudi večje razlike med obrestno mero dolgoročnega depozita in donosnostjo oddajanja nepremičnine.
Zakaj so cene tako visoke?
Rast cen stanovanjskih nepremičnin po eni strani poganja veliko povpraševanje, ki ga vzpodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost denarja, na drugi strani pa omejena ponudba novogradenj. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe ter investicije v gradnjo stanovanjskih enot za tržno prodajo, ugotavljajo pri BS. Na višanje cen stanovanjskih nepremičnin vse bolj vplivajo tudi vse višje cene zemljišč za gradnjo, posredno pa tudi rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalnega zviševanja cen transporta in gradbenih materialov zaradi pandemije.
Slovenci smo radi lastniki nepremičnin, a ne vlagatelji
Slovenci smo izrazito naklonjeni lastništvu nepremičnin, radi smo lastniki. Ravno nasprotno pa je trg naložb v razne nepremičninske sklade pri nas nerazvit, saj je relativno malo nepremičnin primernih za naložbeno vlaganje, tako da je težko privabiti velike vlagatelje.
Vsak potencialni vlagatelj si nakupa naložbene nepremičnine ne more privoščiti, poleg tega pa lastništvo prinaša tudi določene obveznosti in stroške. V nepremičnine se tako da vlagati tudi posredno, ne da bi kupili konkretno zemljišče, malto ali hišo. Poleg tega lahko z nižjim vložkom dosežete višjo stopnjo razpršitve sredstev, nepremičninske naložbe pa so neodvisne od borznih gibanj in imajo svojo lastno dinamiko.
Pod indirektne investicije spadajo: nepremičninski skladi, deleži v nepremičninskih družbah in množično financiranje pri nepremičninskih projektih s posojili nepremičninskim družbam. Priložnost investicijskega sodelovanja ponujamo tudi v naših nepremičninskih projektih.
Nepremičninski projekti pod streho Skupine Vzajemci, že zaključena in prodana Vila Destino v Rožni dolini ter Soseska Sereno v Šmarju-Sap ter nastajajoča Rezidenca Vivir v Podutiku so primeri, kako se lahko obrestujejo nepremičnine tudi kot naložba.
Več o nepremičninskih projektih kot priložnosti za nov dom ali naložbo lahko izveste na 080 35 08 ali na [email protected].
