Kljub stalni eskalaciji razmer v Ukrajini in vse bolj zaostrenim sankcijam zahodnih držav zoper Rusijo poslujejo delniški trgi v tej državi in v večini vzhodnoevropskih članic relativno dobro. Proti pričakovanjem v zadnjih tednih tudi nismo bili priča obsežnejšemu izstopanja naložbenikov iz tamkajšnjih pozicij. Nazadnje se je kriza sicer ponovno zaostrila, vendar so se hkrati že pojavili tudi prvi, sicer obotavljivi, znaki popuščanja napetosti. Miroljubna razrešitev spora se torej zdi še vedno m
Ruski trg delnic ostaja kljub ponovnemu zaostrovanju razmer in novim grožnjam s sankcijami precej robusten. Tečaji še vedno kotirajo precej nad najnižjimi vrednostmi iz letošnjega februarja in marca, ko se je ruski spor z Ukrajino prvič zaostril. Kljub vsej negativni pozornosti doslej nismo zaznali večjih odlivov sredstev iz skladov, ki vlagajo v ruske delnice.
V preteklem tednu so se geopolitična trenja med Rusijo in EU oziroma Natom sicer ponovno povečala. Cilj vlade v Kijevu, v hitri vojaški akciji poraziti upornike na vzhodu države, se je odmaknil še dlje v prihodnost. Ukrajinsko vodstvo in Nato sta Rusiji nato v zadnjih dneh očitala neposredno invazijo, ki pa jo Moskva zanika. Če bo Rusija resnično vojaško posredovala v Ukrajini, bo to seveda pomenilo novo nevarno zaostrovanje razmer, in ustrezno so zaskrbljeni tudi številni naložbeniki. Kljub temu pa doslej ni dokazov, ki bi pričali o morebitnem ruskem vojaškem vdoru, in tudi poročila o domnevnih ruskih enotah se med seboj močno razlikujejo. Ker obe strani izvajata precej ostro propagandno vojno in širita dezinformacije, prenagljeno sklepanje vsekakor ni na mestu.
V zadnjem času smo bili priča tudi pozitivnim vestem in znakom, da napetost kljub vsemu nekoliko popušča – denimo, ko gre za pogovore med Ukrajino, Rusijo in uporniki. Oba, Kijev in Moskva, sta sporočila tudi, da načeloma soglašata z načinom pomiritve spora in s trajno zaustavitvijo vojaških aktivnosti.
Zadnji dogodki so torej spodbudni, čeprav je seveda do dolgoročnega miru še daleč. Vendar bi prizadeti Ukrajinci pa tudi vzhodnoevropska gospodarstva in finančni trgi veliko pridobili že samo s prenehanjem zaostrovanja razmer in čimprejšnjo zaustavitvijo oboroženih spopadov. Možnost vzdržnega kompromisa in mirne pomiritve spora je torej na vsak način dana – a seveda le, če bo za to na vseh straneh obstajala resna in iskrena pripravljenost. Seveda ne moremo napovedati, kdaj in ali sploh se bo to zgodilo in kakšno obliko bi slednjič imel tovrsten konsenz – v tem okviru si je mogoče denimo predstavljati določeno avtonomijo odpadniških ozemelj znotraj ukrajinske države, ki bi bila povezana z zagotovili za varovanje pravic ruske manjšine in skupnim načrtom za obnovo, pri kateri bi sodelovali EU in Rusija.
Upravljavci sklada Raiffeisen-Russland-Aktien že dalj časa sledimo defenzivni naložbeni politiki in smo delež prostih denarnih sredstev trenutno povečali na okoli 6 %, medtem ko v portfelju sklada Raiffeisen-Osteuropa-Aktien vključitve ruskih vrednostnih papirjev načeloma nismo pomembneje spreminjali. Kljub vsemu je v portfeljih obeh skladov veliko ruskih delnic, ki izplačujejo zelo visoke dividende. Dividendna donosnost nekaterih izmed njih dosega tudi od 6 % do 9 % in je načeloma zelo dobro zavarovana. To prispeva k stabilnim donosom obeh skladov in blaži vpliv morebitnega nazadovanja tečajev ter ga lahko deloma celo izravna. Obenem so številna ruska podjetja še vedno zelo ugodno, oziroma v nekaterih primerih celo izjemno ugodno ovrednotena. Previdnost je sicer na mestu že zaradi tega, ker ni mogoče predvideti vseh makroekonomskih učinkov doslej sprejetih sankcij, ki se bodo z njihovim daljšim trajanjem seveda še okrepili. Kljub temu poslujejo številna podjetja kljub nezavidljivim razmeram še vedno precej dobro. Negativne spodbude ruski delniški trg seveda še vedno prejema predvsem zaradi splošno prisotnih Rusiji nenaklonjenih izjav, ki jih izrekajo številni tuji politiki, in temu primerne odklonilne naravnanosti večine tujih medijev. Če bo v prihodnjih tednih mogoče oblikovati izvedljiv načrt za miren izhod iz krize v Ukrajini, bi se utegnile razmere precej hitro ponovno spremeniti. Ko gre za ruske delnice tako ostajamo sodelavci družbe Raiffeisen Capital Management2 kljub njihovim zelo privlačnim ovrednotenjem previdni, vendar obenem menimo, da s trenutnega stališča ni razloga, da bi portfelj sklada še bolj defenzivno naravnali.
Dogajanje na drugih vzhodnoevropskih delniških trgih (predvsem na Češkem, Poljskem in Madžarskem) je na eni strani v znaku krize v Ukrajini (vključno z obojestranskimi sankcijami) in na drugi seveda tudi v znaku nazadnje ponovno nekoliko šibkejše konjunkture v Evropski uniji. Nanjo bi se kmalu utegnila odzvati tudi Evropska centralna banka (ECB) z novimi ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, verjetno pa tudi posamezne države s svojo fiskalno politiko. Tudi na tem področju bi bila nakazujoče se popuščanje napetosti in rešitev spora v Ukrajini nadvse pozitivna tako za gospodarstva kot tudi za naložbeno klimo.
Srednje- in vzhodnoevropski obvezniški trgi – glede na geopolitična tveganja v Ukrajini in Rusiji ter posledični delni umik naložbenikov – poslujejo precej dobro. Kljub temu zadnji dogodki v krizni regiji trenutno ponovno – vsaj kratkoročno – vzbujajo skrb.
Če smo pred kratkim še domnevali, da do ruskega posredovanja v Ukrajini ne bo prišlo, so se razmere sedaj močno spremenile: posnetki ruskih vojakov v Ukrajini pričajo, da je Moskva očitno pripravljena tudi z vojaškimi sredstvi destabilizirati sosedo. S trenutnega stališča ni več nemogoče, da bi Rusija lahko priključila obsežen del ozemlja na vzhodu Ukrajine, kar bi seveda privedlo do novih protiukrepov Evropske unije in ZDA. Za zmedo so nazadnje poskrbele tudi izjave Vladimirja Putina o morebitnem statusu „državnosti “ vzhodne Ukrajine. Vse omenjeno v veliki meri ne prispeva k pomiritvi spora in na srednje- in vzhodnoevropskih kapitalskih trgih povečuje geopolitična tveganja.
Ne le v Srednji in Vzhodni Evropi, tudi v evrskem območju je že mogoče opaziti upadanje gospodarske dinamike. Da bi podprla konjunkturo, bo ECB sprejela ukrepe, s katerimi bo sprostila denarno politiko in poskušala zajeziti nazadovanje gospodarske rasti. Večja pozornost bo namenjena tudi fiskalni politiki: guverner ECB Mario Draghi je že dejal, da bi morala ta spričo popuščanja gospodarske rasti prevzeti večjo vlogo pri ponovnem oživljanju gospodarstva in v boju zoper brezposelnost.
Vse to – v povezavi s sankcijami in povračilnimi ukrepi EU in Rusije – na srednje- in vzhodnoevropskih kapitalskih trgih ne bo minilo neopaženo, kljub temu pa utegnejo biti negativne posledice, kot doslej, precej omejene. Zaskrbljujoča bi bila sicer zaustavitev dobav energije, s katero je Rusija že zagrozila, kar pa za nobeno od vpletenih strani ne bi bilo koristno, temveč bi imelo, prav nasprotno, za Rusijo, Ukrajino in Evropo obsežne negativne posledice, zato tovrsten ukrep ni najbolj verjeten.
Gospodarsko nazadovanje Rusije med državami srednje in vzhodne Evrope najbolj občuti Madžarska. Država ima še vedno tesne trgovinske odnose z Rusijo in je močno odvisna od tamkajšnjega izvoza (4,5 % madžarskega BDP). V Rusijo izvaža tudi Poljska, vendar v nekoliko manjšem obsegu, pri tem pa ji koristi tudi precej bolj stabilno povpraševanje na domačem trgu.
Navzlic tovrstnim ekonomskim razmeram lahko pričakujemo, da bodo obresti tudi v globalnem pogledu ostale nizke, nosilke svetovne gospodarske rasti pa bodo predvsem ZDA in azijske dežele. Iskanje donosnih naložb bo naložbenike v vse večji meri vodilo tudi v Vzhodno Evropo, kjer je donosnost naložb v primerjavi z drugimi regijami še vedno privlačna.
Pri Raiffeisen Capital Management smo v zadnjih mesecih zelo omejili izpostavljenost do ruskih naložb. V portfelju sklada Raiffeisen-Osteuropa-Rent je trenutno okoli 5 % lokalnih obveznic in 2 % ruskih obveznic, denominiranih v evrih. Upravljavci sklada deleže posameznih vzhodnoevropskih naložb prilagajamo tržnemu dogajanju. Poleg omenjenih držav je v regionalnem merilu pomemben deležnik tudi Turčija, ki jo upravljavci sklada z dolgoročnega stališča zaradi splošne gospodarske usmeritve in dobrih konjunkturnih razmer prav tako ocenjujemo kot pozitivno. Kljub temu so tudi tukaj prisotna geopolitična tveganja, ki so povezana predvsem z razmerami v Iranu.
V okviru svoje naložbene strategije lahko sklad Raiffeisen-Russland-Aktien & Raiffeisen-Osteuropa-Aktien pomemben delež sredstev vloži tudi v izvedene instrumente. Zaradi sestave portfelja in uporabljenih upravljavskih pristopov je vlaganje v sklad povezano z višjo volatilnostjo, t. j. vrednost enot premoženja lahko znotraj kratkega časovnega obdobja močno zaniha navzgor ali navzdol, pri čemer so mogoče tudi kapitalske izgube. Pravila upravljanja sklada Raiffeisen-Osteuropa-Rent je odobrila ATVP. Sklad Raiffeisen-Osteuropa-Rent lahko več kot 35 % sredstev vlaga v vrednostne papirje/instrumente denarnega trga naslednjih izdajatlejev: Poljska, Turčija, Madžarska.
