Po masovni odprodaji zlatih zalog, ki jo je pred dnevi izvedel domala obubožani Ciper, se je prodajna mrzlica razširila tudi med trgovce s plemenitimi kovinami.
Vrednost zlata in srebra je tako na mednarodnih trgih upadla izredno hitro. Banka Commerzbank govori celo o pojavu »panične odprodaje.« Analitiki tako pričakujejo konec donosnosti plemenitih kovin.
Padanje vrednosti zlata in srebra se nadaljuje tudi v tem tednu. V ponedeljek je cena zlata začasno padla za sedem odstotkov na 1398 dolarja (1068 evra) za unčo. Padec se tako približuje največjemu po letu 1983. Cena srebra je bila v ponedeljek večkrat tudi 10 odstotkov nižja kot ob začetku trgovanja. Končala je pri ceni 23.56 dolarja (18.01 evra) za unčo, poroča nemški Spiegel.
Že v petek je cena zlata na blagovni borzi v New Yorku padla pod mejo 1500 dolarjev (1146 evrov) za unčo. Če bo ameriška banka Fed nadaljevala s svojim programom kupovanja posojil oz tako imenovanega kvantitavnega sproščanja in bo ECB vztrajala pri dosedanji denarni politiki, se bi verjetnost podražitve surovin v prihodnosti bistveno zmanjšala, pravijo borzni posredniki. Tako bo postalo zlato kot »protiinflacijska valuta« manj privlačno.
Glede na trend padanja cen obeh plemenitih kovin analitiki verjamejo, da je dolgo obdobje stabilne rasti vrednosti končano. Analitiki za trgovanje z blagom v banki Commerzbank govorijo celo o panični odprodaji zlata in srebra. Neimenovani analitik je dogajanje opisal celo kot »masaker trga s plemenitimi surovinami.«
Graf ponedeljkove spremembe vrednosti zlata. Enote na navpični osi so ameriški dolarji.
