EK za enkrat za Slovenijo ni uporabila instituta oz. postopka za zmanjšanje presežnih makroekonomskih ravnotežij. Ne glede na to ali bo Slovenija reševala težava sama in s tem ohranila ekonomsko suverenost ali pa bo primorana zaprositi za finančno pomoč, oboje bo pozitivno prispevalo k razvoju dogodkov na slovenskem kapitalskem trgu.
Pa smo dočakali. Slovenija je konec maja (dne 29.5.2013) prejela s strani Evropske komisije (EK) vroče pričakovani spisek Priporočil za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja in nacionalnega reformnega programa (v nadaljevanju Priporočila). Gre dejansko za odgovor na izvedbo dokumentov Program stabilnosti in Reformni program, ki jih je formirala in pripravila vlada Alenke Bratušek, terminsko zastavljen rok za posredovanje EK pa je bil začetek maja (9.5.2013). Vendar pa je EK Vlado RS še pred objavo Priporočil pozvala (26.5.2013), da v pisnem dokumentu predloži dodatne zaveze in ukrepe, usmerjene za izhod iz krizne situacije. Tudi Olli Rehn (evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve) je odločno izjavil, da bodo vsi nadaljnji ukrepi odvisni od tega, kako prepričljiv, kredibilen in konkreten bo reformni in stabilizacijski program. Kljub dokaj turbulentnemu dogajanju je sledil ugoden epilog, saj EK za enkrat za Slovenijo ni uporabila instituta oz. postopka za zmanjšanje presežnih makroekonomskih ravnotežij. Lahko zaključimo s pregovorom, da se podarjenemu konju pač ne gleda v zobe.
Novi učinkoviti ukrepi se pričakujejo do 1.10.2013
Vsebina bruseljskega dokumenta v obliki Priporočil pa je dovolj zgovorna in jasna. Novi učinkoviti ukrepi za izhod iz krize se od Slovenije pričakujejo v relativno kratkem času (do 1.10.2013). Nadalje sam dokument govori tudi o odlogu odprave prekomernega javnofinančnega primanjkljaja, in sicer na leto 2015. Vendar lahko EK kadarkoli od Slovenije zahteva poročilo o izvajanju Priporočil, zato je v prihodnosti pričakovati okrepljeno in poglobljeno komunikacijo med Slovenijo in EK tako v pisni kot verbalni obliki.
Še pred izdajo Priporočil, natančneje po kratkih pogovorih nove predsednice vlade Alenke Bratušek z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Hollande-om ter vodjo evro skupine Dijsselbloem, se je zgodilo kar nekaj ključnih dogodkov: sprejetje fiskalnega pravila v Ustavo RS (operacionalizacija leta 2015), ustavne spremembe referendumske ureditve ter dogovor s sindikati o varčevalnih ukrepih. To je seveda v danih okoliščinah hvale vredno.
Osrednja sporočila Bruslja
Kaj so poglavitna sporočila Bruslja v Priporočilih, izvedba katerih bi imela tudi verjetni pozitivni učinek na spodbuden razvoj dogodkov slovenskega kapitalskega trga?
Privatizacijski procesi in sanacija bančnega sistema, ki omogoča ohranitev vpliva države in drugih interesnih skupin nad denarnimi tokovi, je za EK nesprejemljivo ravnanje, predvsem se je potrebno posluževati procesov privatizacije, ki se izvedejo na način spremembe lastništva v podjetjih in brez udeležbe javnega financiranja.
To pomeni, da se sanacija bančnega sistema zaradi vidne prezadolženosti gospodarstva vrši po postopku konverzije bančnih posojil v kapitalske deleže (oz. razlastninjenjem obstoječih lastnikov) ter nato prenos teh kapitalskih deležev na Družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUBT). S tem se preseka koncept državnih pomoči posameznim problematičnim podjetjem v obliki subvencij in državnih poroštev (po možnosti brez ekonomske argumentacije), še preden bi bila problematična podjetja prenesena na DUBT. Tako se izognemo tudi dilemi, na podlagi kakšnih ekonomski meril bi se dodeljevala državna pomoč, prav tako pa je za Evropo slednja nedopustna oz. za dodelitev slednje veljajo precej stroga pravila.
Pri privatizaciji gospodarstva preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) pa se Priporočila nanašajo na postavitev okvira ekonomskih kriterijev, s pomočjo katerih se oblikuje privatizacijska lista podjetij, ki so strateškega pomena, in tista, ki se kvalificirajo kot portfeljske naložbe. Za slednja se morajo nemudoma pričeti resni in kredibilni postopki prodajnih aktivnosti. SDH mora postati operativen najpozneje do jeseni, v kadrovski strukturi holdinga pa morajo biti vključeni povsem suvereni mednarodni eksperti. SDH mora prav tako presekati vsa odvisna razmerja med vključenimi podjetji (predvsem prekinitev finančnih transakcij), ki imajo prakso 'iz enega žepa v drugega'.
Pričakovani učinki na oživitev in razvoj slovenskega kapitalskega trga
Če bi se uspešno izpeljala katera od privatizacijskih zgodb, bi slednje prineslo pozitivne signale na finančne trge, s tem bi prišlo tudi do povečanja kredibilnosti same države, s čimer bi ta nakazala resnost danih zavez in namer o umiku države iz pomembnih gospodarskih sistemov.
Ob predpostavki, da bi bila kupnina iz naslova privatizacij smotrno uporabljena, torej usmerjena v sanacijo bančnega sistema ter zniževanje javnega dolga, bi se razmere na finančnih trgih umirile (nižje obrestne mere, povečanje kreditne aktivnosti bank). Intervencijski ukrepi države pa ne smejo posegati v zakonitosti tržne ekonomije in s tem izkrivljanje konkurenčnosti med podjetji.
Uspešno izpeljan proces prenosa slabih terjatev na DUBT bi rezultiral v očiščenju bančnih bilanc, njihovega premoženja ter povečanju kreditne aktivnosti bank. Zatečeno trenutno stanje je najslabši možni položaj, problematičnim podjetjem se znova in znova reprogramirajo in refinancirajo posojila, banke za slednje dodatno oblikujejo oslabitve in rezervacije, koeficient kapitalske ustreznosti pada. Kot ukrep za stabilnost in varnost poslovanja so banke primorane krčiti tveganju prilagojeno aktivo, pri čemer se poslužujejo rešitev v obliki zahtev po vračilu danih posojil dobrih podjetjem.
Največja težava, ki izhaja iz stanja v bančnem sistemu, je, da so posojila za financiranje obratnega kapitala dobrih, perspektivnih, razvojno naravnanih podjetij težko dostopna oz. skoraj nerazpoložljiva. Vse to ima uničevalen učinek na rast in razvoj ekonomije kot celote kakor tudi na neizvedbo dobrih potencialnih podjetniških projektov, predvsem projektov z razvojno komponento.
Privatizaciji postopek se mora izvajati postopno, torej s premišljenimi prodajami tistih podjetij, ki so trenutno sploh zanimiva za potencialne vlagatelje. Po naših ocenah obstaja največji interes (z vidika trenutnih vrednotenj in glede na samo poslovanje družbe) za nakupe družb Krka, Petrol, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav. Za družbo Zavarovalnica Triglav smo mnenja, da je edina institucija v širšem finančnem sektorju, ki je tako z vidika finančnega položaja, stabilnosti, uspešnosti poslovanja, strateške usmeritve ter same finančne moči zanimiva za potencialnega strateškega lastnika. Potencialni strateški investitorji definitivno usmerjajo svoj kapital v učinkovite ter poslovno uspešne organizacije z namenom kasnejšega povečevanja vrednosti svojega premoženja.
Sistemski pozitiven sentiment bi prispeval k večjemu zaupanju potrošnikov, kar bi posledično privedlo tudi do večje investicijske dejavnosti realnega sektorja. Seveda bi se pozitivni učinki pokazali tudi na Ljubljanski borzi, zahtevani donosi zaradi nižjega zaznanega tveganja bi se znižali, kar bi privedlo do dviga vrednosti cen delnic na borzi. Predvsem mislimo na podjetja, ki so že izvedla programe finančnega in poslovnega restrukturiranja. Prav tako bi se izboljšala tudi likvidnost Ljubljanske borze.
Kaj v primeru, če pride Trojka?
Ob prihodu Trojke bi Slovenija začela posegati po že ustaljenih pristopih reševanja držav, ki so zašle v finančno stisko. Ena od pogojenih zahtev Trojke je med drugim privatizacija določenega deleža slovenskega gospodarstva. Dejansko bi bili primorani prevzeti zahtevo po privatizaciji posameznih podjetij, kar bi prineslo pozitivna znamenja za vlagatelje na kapitalskih trgih. Privatizirane družbe bi z novim strateškim lastnikom (ki bo najverjetneje nerezident Slovenije) postale bolj učinkovite in transparentne, dobile bi nove strateške usmeritve ter, kar je najpomembneje, prevzele bi nove vzorce poslovnega delovanja oz. korporativnega upravljanja.
Ob prejemu finančne pomoči bi pritiski finančnih trgov popustili, zahtevani donosi na 10-letne slovenske obveznice se bi znižali, prav tako zahtevani pribitki na obrestne mere za slovenske banke na medbančnih trgih. Posledično bi postalo financiranje gospodarskih projektov cenejše in dostopnejše, kar bi bilo dobrodošlo za poslovne subjekte, usmerjene na domači trg, kot tudi za izvozno naravnana podjetja.
Borzni trgi zelo hitro reagirajo na uspešno spremenjene poslovne modele in učinkovito poslovno restrukturiranje podjetij, saj na koncu pripomorejo k izboljšanju poslovanja. Trgi jih nagradijo z višjimi vrednotenji delnic. Kakorkoli - ali bo Slovenija reševala težava sama in s tem ohranila ekonomsko suverenost ali pa bo primorana zaprositi za finančno pomoč, oboje bo pozitivno prispevalo k razvoju dogodkov na slovenskem kapitalskem trgu.
