Na Wall Streetu velja star pregovor: Kapitalski trg poganjata le dve čustvi vlagateljev - strah in pohlep. Čeprav je to morda pretirana poenostavitev psihološkega vpliva na investiranje, je pogosto zelo resnična. Če vlagatelj dovoli, da čustva upravljajo naložbeno strategijo, bodo njegove odločitve iracionalne, s čimer lahko močno ogrozi svoj (dolgoročni) finančni načrt.
Ste kot vlagatelj prestrašeni ali požrešni?
Za merjenje borznega utripa med vlagatelji so analitiki pripravili poseben indeks Fear & Greed, ki meri razpoloženje vlagateljev. Sestavljen je iz več kazalnikov, za lažje razumevanje pa se njegova končna vrednost meri na lestvici od 0 do 100. Pri nizkih vrednostih (pod 20) govorimo o prestrašenosti vlagateljev, pri visokih (nad 80) pa o pohlepu. Ko je večina vlagateljev pohlepnih, je trg precenjen in verjetno bo sledila korekcija. Trenutno se indeks za delniške trge giba okoli številke 85, obstajajo pa tudi prilagojene različice za druge trge - pri kriptotrgu je vrednost trenutno 75.
Če poznate borzni pregovor: kupujte, ko so drugi prestrašeni, in prodajajte, ko so drugi pohlepni, vam omenjeni indeks lahko nekoliko pomaga pri odločiti kupi/prodaj. Ob tem pa je treba vedeti, da indeks meri predvsem razpoloženje ameriških vlagateljev, zato ga je težko aplicirati na denimo slovenski borzni trg. Kljub temu pa so ameriške borze največje in daleč najbolj likvidne, zato je indeks dovolj dober približek svetovnemu borznemu dogajanju. Njegova vrednost se dnevno spreminja, objavlja pa jo CNN Business.
Biki spet kažejo zobe
Je pohlep vlagateljev upravičen? Vsi glavni borzni indeksi so na rekordnih vrednostih. Tehnološki indeks Nasdaq je že enajsti dan zapored dosegel nov rekord, ameriški delniški indeks S & P 500 pa osmi dan zapored. Medtem donosi obveznic ostajajo relativno nizki. Visoke vrednosti niso presenečenje, saj je kar 81 odstotkov podjetij v četrtletni objavi rezultatov z višino dobička presegla pričakovanja analitikov. Pozitivne novice navdušujejo vlagatelje, ki kljub visokim cenam delnice še vedno (do)kupujejo. Število delnic, ki dosegajo najvišje vrednosti v zadnjih 52 tednih, tako presega število tistih, ki dosegajo najnižje vrednosti. Omenjeno razmerje prav tako kaže na pohlep vlagateljev.
Čustveno ranljivi raje poglejte stran
Večina ljudi želi čim prej obogateti, bikovski trend na trgih pa vsakogar vabi, da poskusi. Pa vendar nas lahko čustveni zanos hitro drago stane. Za običajnega vlagatelja je tako najbolje, da prezre trenutni borzni trend – bodisi bikovski ali medvedji – in se drži dolgoročnega načrta, ki temelji na razpršenosti portfelja. Prav tako je ključnega pomena, da razumete, kako občutljivi ste na tveganja, in temu ustrezno prilagodite strategijo.
Za čustveno bolj ranljive je tako smiselno, da se vseskozi držijo osnov vlaganja. Če ste izredno nenaklonjeni tveganju, ste verjetno bolj dovzetni za strah, zato bi morala biti vaša izpostavljenost delniškemu trgu manjša kot pri ljudeh z visoko toleranco do tveganja. Če se samo spomnimo besed Warrena Buffetta: "Če ne morete mirno gledati, da se vaše premoženje v delnicah zmanjša za polovico, ne da bi vas zajela panika, potem niste za na borzo."
Kako izkoristiti strah in pohlep na trgu?
Čustva strahu in pohlepa lahko finančne trge dvignejo previsoko (mehurček) ali prenizko glede na realnost. Ko se čustva množice vlagatelje poenotijo, lahko na zanihajo delniške tečaje brez realnega zunanjega vzroka. Najtežje je slediti strategiji vlaganja v času visoke volatilnosti, ko smo zunaj cone udobja in postanemo čustveno ranljivi. Takrat lahko sprejemamo napačne odločitve, ki nas kasneje drago stanejo.
Kazalniki razpoloženja so sicer le eden izmed pokazateljev za stanje na kapitalskih trgih. Tudi oblikovalci politik jih uporabljajo skupaj z drugimi ekonomskimi podatki, ko se na primer odločajo o prihodnji smeri obrestnih mer. Problem pa je, da tovrstni indeksi niso uporabni kot časovni signal za pravočasno ukrepanje. Indikator nam namreč ne pove, kdaj točno se bo na trgu trend obrnil v nasprotno smer. Pomaga pa nam, da zaznamo občutke drugih ljudi in jih uporabimo v svojo korist, pri čemer pa ne smemo pustiti, da nas ponesejo lastna čustva. V množici hitreje čutimo varnost, zato se je težko premakniti v nasprotno smer, a prav množica se pogosto zmoti.
Ne glede na to, ali so vaša čustva na vrhu, na dnu ali nekje vmes, je pomembno, da se zavedate, kakšne občutke doživljate – in kako lahko vplivajo na vaše finančno odločanje. Če sami svojih občutkov ne morete zatreti, se je pametno posvetovati s finančnim strokovnjakom, ki vam bo pomagal oceniti, ali je vaša presoja točna ali pretirana, in vas usmeril nazaj k naložbeni strategiji.
