Kitajska je z devalvacijo svoje valute šokirala tržne udeležence. S to potezo se je Kitajska podala v valutno vojno. Po tem, ko so v ponedeljek valuto oslabili za 1,9 odstotka, so jo danes oslabili še za dodatnih 1,6 odstotka.
Kitajska je z devalvacijo juana proti dolarju v zadnjih dveh dneh šokirala tržne udeležence. Večina investitorjev je pričakovala, da bo centralna banka nadaljevala z zniževanjem stopnje obveznih rezerv in v manjši meri tudi z znižanjem obrestnih mer. Hkrati so investitorji tudi pričakovali, da bo Kitajska problem slabih posojil reševala z refinanciranjem obveznosti občin, pri poskusih stabilizacije tečajev na borzah pa s posredovanjem »kitajske reprezentance« – velikih institucij z milijardami juanov streliva (na primer China Securities Finance Corp, velikih, borznih hiš, zavarovalnic, holdinških podjetij in podružnic China Investment Corporation). V zadnjih dneh je bilo ponovno veliko govora o združevanju državnih podjetij, s čemer bi se dosegla večja učinkovitost in dobičkonosnost teh podjetij.
Toda Kitajska se je odločila, da še pred temi ukrepi poskusi z devalvacijo svoje valute. Najprej so v ponedeljek vrednost juana v primerjavi z dolarjem oslabili za 1,9 odstotka, danes pa še za dodatnih 1,6 odstotka. S to potezo se je Kitajska podala v valutno vojno (predvsem z Japonsko in ZDA), saj je z ohlapno vezavo na dolar zaradi krepitve ameriškega dolarja tudi juan pridobival proti evru in jenu. V prihodnje pa bo zanimivo, ali bo ta poteza zadoščala. V razmerah, ko so države zaradi gospodarskih razmer prisiljene v devalvacijo valute, enkratna devalvacija običajno ne zadošča. V primeru tega ukrepa morajo države poseči po drastičnem razvrednotenju valute. V nasprotnem primeru jih trg prisili še v korekcijo prve devalvacije. V tej luči gre razumeti tudi torkovo zatrjevanje Kitajske, da je šlo zgolj za enkratno potezo ter za korak v bolj tržno uravnavanje vrednosti njihove valute. Toda že po enem dnevu so se očitno premislili in ponovno posegli po tem orožju.
Toda, če bi se trenutni trend odliva kapitala iz Kitajske nadaljeval, bi morala valuta v prihodnje še dodatno izgubiti na vrednosti. Zadnje poteze kitajskih oblasti lahko razumemo tudi kot neke vrste odgovor na zelo slabe podatke o zunanji trgovini, saj se je izvoz julija na medletni ravni znižal za 8,3 odstotka. Toda šibkejša valuta utegne imeti tudi negativne posledice, saj bo znižala že tako nizko kupno moč prebivalstva. Glede na to, da si Kitajska prizadeva povišati inflacijo (delno do tega v zadnjem času že prihaja, predvsem zaradi višjih cen svinjine in zaradi ohlapne monetarne politike), ima ta ukrep določen smisel. Poteza kitajske centralne banke v svet pošilja tudi deflacijske vibracije. Zato bo nadvse zanimivo, ali bo ameriška centralna banka to novo dejstvo upoštevala pri vodenju svoje denarne politike in kako bo to vplivalo na pričakovan septembrski dvig ključne obrestne mere v ZDA.
Če bo obveljala 3-odstotna devalvacija, posledice za surovinske trge po mojem mnenju ne bodo posebej problematične. Poteza Kitajske do določene mere kaže, da poskuša vodstvo z ad hoc ukrepanjem spodbuditi ali vsaj zaustaviti padanje gospodarske aktivnosti. Zaradi histeričnih odzivov morda ni daleč povratek na pot prejšnjega vodstva – usmerjanje državnih bank v financiranje izgradnje infrastrukture in nakupa trajnih dobrin. Če bi se to uresničilo, bi cene surovin ponovno dobile podporo. Na udaru zaradi devalvacije pa so bili predvsem sektorji trajnih potrošnih dobrin – proizvajalcev luksuznih izdelkov in avtomobilska panoga, saj je z devalvacijo prišlo do znižanja kupne moči Kitajcev. Vendar pa osebno ne pričakujem večjega vpliva na potrošnjo trajnih potrošnih dobrin, saj je povpraševanje po teh izdelkih precej neelastično.
 |
| Peter Jenčič, ALTA Skladi. |
Odziv vlagateljev na šanghajski in hongkonški borzi na ponedeljkovo potezo kitajske centralne banke je bil sicer zanemarljiv. Sektorji, ki so odvisni od uvoza surovin, so po objavi v povprečju izgubili na vrednosti, medtem ko so delnice izvoznikov oblačil in potrošniškega blaga pridobile. S padcem vrednosti juana so namreč kitajski uvozniki nekoliko na slabšem, saj morajo za surovine odšteti več juanov,medtem ko so postali kitajski izvozniki cenovno nekoliko bolj konkurenčni. Indeksa obeh borz sta tako v ponedeljek ostala praktično nespremenjena. Toda današnja nova devalvacija je bistveno bolj pretresla trge. Evropske borze so se tako danes obarvale v rdeče, tečaji na Kitajski pa so se v povprečju znižali za približno tri odstotke. Nezanemarljiv ni bil niti učinek na valutnih trgih. Po podatkih Bloomberga, je v zadnjih dveh dneh prišlo do najbolj množične prodaje valut azijskih držav od leta 1998.
