Ameriške Zvezne rezerve, ki jim predseduje Ben Bernanke bi po ameriških zakonih morale biti nevtralne. Z denarno politiko naj ne bi pomagale nobeni politični stranki, niti demokratom niti republikancem, temveč se držati nevtralno. Edini cilj FED-a naj bi bil zasledovanje polne zaposlenosti in stabilne rasti cen. Ali je v praksi res tako in kakšne so pri tem posledice za borzne trge?
Na vprašanje ni mogoče dati nedvoumnega odgovora. Na prvo vprašanje, namreč. Mnogi so pred meseci špekulirali, da Bernanke z intervencijami odkupovanja državnih obveznic, ki naj bi nižale tržne obrestne mere in spodbujale gospodarstvo in borze, pomaga Obami. Višja zaposlenost kot posledica tega, bi dvignila možnosti sedanjega predsednika za ubranitev svojega prestola tudi na novembrskih volitvah, kjer se bo, po vsej verjetnosti, pomeril z republikancem Mittom Romneyem. Tekmo za najpomembnejši politični položaj v svetu hočeš nočeš precej kroji Bernanke. Če bi se predsednik centralne banke v naslednjih mesecih spustil v nov krog ukrepov imenovanih, kvantitativno popuščanje, potem bi pomagal Obami, če ne, pa Romneyu.
Romney za zdaj z veliko podporo finančnega sveta
Kakšna je realnost? Obama danes nima več tolikšne podpore iz Wall Streeta in finančnih krogov kot pred štirimi leti. Podatki s terena za zdaj govorijo, da je Romney v finančnem svetu nesporno zmagal (vsaj po sponzorskih zneskih), in da ima izza sebe močan propagandni stroj, ki lahko prepriča marsikaterega volivca, še lažje pa volivko. Resda denar v volilni tekmi ni nujne vse. Tudi Kennedy je pred petdesetimi leti premagal Nixona, kljub podpori finančnega lobija slednjemu.
Toda Romney ni Nixon. Obamov verjetni izzivalec nima čemernega izraza na obrazu, temveč »neustavljiv« nasmeh in zapeljiv glas lasten zavarovalnim agentom, ki lahko osvoji preproste, neinformirane volivce. Romney je v primarnih republikanskih volitvah kot buldožer povozil svoje republikanske tekmece, čeprav so imeli morda konkretnejši gospodarski program kot on. A na glavnih volitvah že dolgo ne zmaguje le program, temveč predvsem šarm.
Kaj bo storil Bernanke?
V aprilu so se zgodili nekateri dogodki, ki bi lahko imeli posledice za delnice. Bernanke je sredi aprila nepričakovano stopil v senco in ni napovedal novega kvantitativnega popuščanja. Istočasno je Romney izjavil, da bo v primeru svoje zmage, Bernankeju podaljšal mandat predsednika FED-a za nadaljnja štiri leta. Ali zdaj to pomeni, da se bo Bernanke do novembra držal ob strani oziroma, da bo začel z dokupovanjem obveznic, le v primeru »drastičnega« padca gospodarske aktivnosti?
Borzniki bi dali vse na svetu, da bi vnaprej poznali odgovor na to vprašanje. Za zdaj lahko le ugibajo. Osebno se mi zdi bolj verjetno, da bo Bernanke v tem dvoboju ostal nevtralen in možno je, da bo nekaj mesecev pustil oba kandidata, naj se spoprimeta sama, brez njegove pomoči.
Cene delnic bi, zaradi slabše likvidnostni in psihologije, lahko posledično precej nihale, možne so dodatne skrbi okoli gospodarske situacije, ki ni ne recesija in ne konjunktura.
Resda se Bernanke ne bo odrekel svoji osnovni filozofiji dolivanja gotovine na finančne trge, vse dokler si gospodarstvo ne bi povsem opomoglo. Vendar je tudi res, da so pri implementaciji tega načela možne različne nianse. Razlike so lahko v znesku morebitnega, novega programa kupovanja obveznic; razlike so lahko tudi v intenzivnosti, času trajanja in v tem, katere obligacijske papirje bi prodajal, katere kupoval. Bo v primeru tretjega kvantitativnega popuščanja kupoval hipotekarne obveznice bančnega oz. nebančnega sektorja, ali le državne obveznice?
Najmočneje bi se borze odzvale z rastjo, če bi se nov program nanašal na hipotekarne obveznice. Tedaj bi se nizkim obrestnim meram, ki so doslej podpirale rast borze, bržkone pridodala še dodatna okoliščina: višja gospodarska rast. V tem primeru bi delnice na Wall Streetu in tudi marsikje drugje krepko zrasle.
Na srednji rok bo denar zopet delal denar
Vse to so hipoteze in če-ji. Stvarnost zaenkrat ne kaže, da je Bernanke pripravljen na kaj takega. Za zdaj. Morda se bo kaj več vedelo junija, ko naj bi se FED zopet uradno izjasnil o svojih nadaljnjih korakih. Medtem pa se v zakulisju predsedniških volitev in raznih finančnih lobijev že sklepajo zavezništva med politiko in Wall Streetom. Tudi Ben je v tem trenutku del tega. Toda, na srednji rok bo denar zopet delal denar in če kdo misli, da bodo borze srednjeročno potonile, se moti. Ko bo in če bo treba, bo tiskarna denarja zopet delala s polno paro. To je v interesu tako republikancev kot demokratov.
Kaj lahko borznik iz vsega zaključi? Wall Street kot pomemben finančni sponzor vedno podpre predsedniškega kandidata, ki bo bankam in borznim hišam omogočal ustvarjanje novih dobičkov. Tako je že od nekdaj in tako bo v prihodnje. Zato vlagatelje v ameriške delnice predvolilna dogajanja ne skrbijo preveč. Kdorkoli bo zmagal, bo delal tako, kot mu velevajo finančni trgi. Zakaj? Tako je pač v Ameriki. In tudi drugje.
