Kam s prihranki tik pred upokojitvijo?

Čas je za manj tvegane naložbe

Ko se približujete upokojitveni starosti, nikakor ne smete izgubiti fokusa v svoji osebno-finančni strategiji. Če ste v preteklosti prihranke vlagali v najnovejše vroče delnice in podjetniške obveznice, morate zdaj portfelj naravnati bolj konzervativno, saj boste v kratkem začeli z izplačevanjem omenjenih prihrankov. Prenos naložb v stabilnejše sklade z nižjimi donosi, kot so obveznice in denarni trgi, je dobra izbira za zmanjšanje tveganja in povečanje likvidnosti naložb.

Ob tem se moramo zavedati, da nižje tveganje pri naložbi prinaša tudi nižji donos. Poleg tega moramo upoštevati tudi dejavnik povišane inflacije, ki še dodatno zmanjšuje kupno moč in vpliva na naložbe z nizkim donosom. To je povsem v redu, če je vaš cilj ohraniti kapital in vzdrževati stalen tok prihodkov od obresti. Če pa bi tudi v tretjem življenjskem obdobju želeli dosegati višje stopnje rasti (ob sprejemanju višjega tveganja), potem razmislite o dolgoročnejši naložbeni strategiji, ki vključuje investiranje v dividendne delnice. Samo zato, ker ste upokojeni, še ne pomeni, da niste dolgoročni vlagatelj!

Razmerje 60/40 vedno najustreznejše?

Stara strategija upravljanja s portfeljem naložb nam narekuje, da je pri vlaganju razmerje med delnicami in obveznicami enako izračunu, da od števila 100 odštejemo svoja leta. Dobljeni rezultat pomeni primeren odstotek za delniške naložbe, ki veljajo za bolj tvegane. Po tej logiki bi 65-letni upokojenec svoja sredstva v portfelju razporedil v razmerju 45 % delnic in 55 % obveznic, pri čemer se slednje šteje za manj tvegano. Do 75. leta starosti lahko upokojenec preide na 35 % delnic in 65 % obveznic.

A pozor, v trenutni situaciji je donos obveznic še vedno nižji od inflacije in komaj pozitiven, kar pod vprašaj postavlja »varnost« tovrstnega finančnega instrumenta. Namesto izbire posamezne obveznice se zdaj kot manj tvegane naložbe predlaga iskanje "kreativnih alternativ", kot so skladi denarnega trga, skladi življenjskega cikla in celo vzajemni skladi s primerno razporeditvijo naložb.

Skladi denarnega trga zbirajo sredstva večjega števila posameznikov, podjetij in finančnih institucij, ki se nato posredujejo na bančne depozite in instrumente denarnega trga. Alternativa so lahko tudi mešani vzajemni skladi, ki nalagajo sredstva tako v obveznice kot v delnice. Delniške naložbe so smiselne, ko varčujemo na daljše obdobje, recimo na pet ali več let, morajo pa zagotavljati primerno razpršenost in likvidnost.

Kako razporediti prihranke za dodatek pri pokojnini?

Osnovni cilj pri varčevanju za pokojnino je, da bi si zagotovili vsaj 70 do 80 odstotkov prihodkov, ki jih imate pred upokojitvijo, kar naj bi po preteklih raziskavah omogočalo ohranjanje življenjskega standarda, ki ste ga bili vajeni v aktivni dobi. Če sedaj preživite s 1200 evrov na mesec, potem boste v starosti potrebovali vsaj 70 do 80 odstotkov od tega zneska. Ob tem pa ne pozabite na inflacijo.

Opozoriti moramo, da nam državna pokojnina tovrstnega standarda ne bo omogočala. Po trenutnih podatkih Zavoda za pokojninsko zavarovanje bo moški s 40 let delovne dobe, prejemal državno pokojnino v višini 63,5 odstotka od plače. Če za primer vzamemo, da je prejemal neto plačo v višini 1000 evrov, bo njegova pokojnina iz tega naslova znašala 635 evrov. Do upokojitve je privarčeval 40 tisoč evrov, ki jih želi pametno investirati, da bo v naslednjih 15 letih prejemal mesečno rento kot dodatek k državni pokojnini. Da bo imel približno isti mesečni dohodek kot pred upokojitvijo, potrebuje dodatnih 365 evrov mesečno. Poglejmo tri scenarije, ki se razlikujejo glede pripravljenosti sprejemanja tveganja. Pripravil jih je David Vegelj iz Vzajemci Skupine:

1. Portfelj z visoko stopnjo tveganja:

Vlagatelj bi si lahko pri 7,2 % neto donosnosti portfelja letno izplačeval omenjenih 365 evrov. Tako donosnost lahko vlagatelj dolgoročno doseže samo, če je izpostavljen delnicam in obveznicam, ampak z bistveno večjo utežjo na delnicah kot obveznicah. Priznati je potrebno, da je tak portfelj lahko precej nihajen. Taka stranka se lahko odloči za portfelj dividendnih delnic in mešanih vzajemnih skladov, denimo 60 % v delnice in 40 % v mešane vzajemne sklade. “Del v delnicah bi stavil na najmanj pet dividendnih delnic, kjer višina dividende ni najpomembnejši faktor, ampak je vzdržnost te dividende bistveno pomembnejša. Del v vzajemnih skladih pa bi razpršil na dva do tri sklade s poudarkom na delnicah in z nizkimi vstopnimi in upravljavskimi provizijami,” predlaga Vegelj.

2. Portfelj z zmerno stopnjo tveganja in nižjim donosom:

Če bi bila stranka zadovoljna z nižjim potencialnim donosom, potem bi v dividendne delnice vložila 30 % sredstev, 40 % v mešane vzajemne sklade in 30 % v obvezniške sklade. Tak portfelj bi imel nekje okrog 3 % pričakovano donosnost, v mesečni renti pa to pomeni okrog 275 evrov. Glavnica bi se zniževala.

3. Portfelj, ki zagotavlja pasiven prihodek:

Če pa bi stranka hotela imeti samo pasiven prihodek, brez znižanja glavnice v smislu odprodaje delnic ali točk, potem ostanejo samo dividendne delnice blue chipov in velikih podjetij. “Posameznik bi si lahko zgradil portfelj nekje 10-12 delnic z dividendno donosnostjo okrog 5 % in potencialom, da se glavnica celo povečuje,” pravi Vegelj.

Ob upokojitvi je naš izziv ohranjanje vrednosti sredstev

Izziv pri upravljanju z denarjem ob upokojitvi je prehod iz miselnosti kopičenja sredstev na miselnost ohranjanja vrednosti sredstev. Vaš naložbeni cilj postane kar najbolje izkoristiti naložbe za upokojitev in tokove dohodka, ki jih imate, tako da uravnovesite svojo dolgoročno rast in upoštevate stroške.