Združitev Ljubljanske in Zagrebške borze bo imela vpliv na vlagatelje, podjetja, finančne posrednike in na preostalo gospodarstvo, tako z ekonomskega kot tudi z regulatornega vidika. Pri tem je najpomembnejše, da se z združitvijo vzpostavi močna operativna vez z uporabo skupnega trgovalnega sistema in harmonizacijo regulativ.
Ključno vprašanje je, ali bo združitev Ljubljanske in Zagrebške borze vplivala na likvidnost vrednostnih papirjev, saj to v končni fazi vpliva na višino stroškov kapitala. V praksi je mogoče opaziti, da če je promet pri določeni delnici izredno nizek, je delnico težje prodati, prav tako pa je razlika med ponudbo in povpraševanjem (oziroma tako imenovanim spread) bistveno večja. S tem postane delnica manj »zaželena«, kar se v končni fazi odrazi tudi v ceni.
Prednosti združitve bodo lahko predvsem v tem, da bo trg postal večji. Več bo tržnih udeležencev, ki bodo trgovali z več podjetji, s tem pa bo lahko dobilo posamezno podjetje tudi večji bazen potencialnih vlagateljev. Druga pomembna prednost bo ta, da bo trg postal globlji, kar pomeni, da bo mogoče trgovati tudi z večjimi količinami po marginalno višjih oziroma nižjih cenah. Večje količine, tako na prodajni kot na nakupni strani, naredijo trg bolj likviden, s tem pa posamezni posli ne morejo pomembneje vplivati na borzno ceno. Tretja prednost je, da bo lahko združitev znižala direktne transakcijske stroške, kar bi prav tako utegnilo povečati volumen trgovanja. To je še posebej pomembno, saj so tovrstni transakcijski stroški (borzne provizije, stroški poravnave itd.) bistveno višji kot na razvitejših trgih kapitala.
Kot največjo nevarnost bi izpostavil možno monopolistično obnašanje novonastale združene Ljubljansko-Zagrebške borze, ki bi povečan obseg provizij vračala izključno v obliki dividend svojim obstoječim lastnikom, transakcijski stroški pa bi ostali na visokih ravneh. Posledično bi to utegnilo povzročiti še nižjo likvidnost na združenih borzah in poslabšanje stanja tako na slovenskem kot na hrvaškem kapitalskem trgu.
