Medtem ko se Slovenija še vedno ukvarja s krči gospodarske stagnacije, je za vse več gospodarstev držav v razvoju jasno, da težava ni počasna rast, temveč tveganja pregrevanja in inflacijskih pritiskov, ki jih prinaša prehitra rast, kar je jasno razvidno v vse bolj trdih ukrepih zategovanja denarne politike s strani oblasti na Kitajskem, v Braziliji, Indiji in nedavno tudi v Rusiji.
Tveganje impulzivnosti denarnih politik
Tudi Jim O'Neal, idejni oče ekonomsko naložbenega koncepta držav BRIC in danes predsednik upravnega odbora Goldman Sachs Asset Management, je v prvomajskem pismu javnosti kot glavni dogodek, ki lahko konča rast globalnih delniških trgov, izpostavil morebitno odločitev denarnih oblasti, da je potrebno močno zategniti denarno politiko. O'Neal torej izpostavlja tveganje impulzivnosti denarnih politik, še zlasti pa opozarja na vse večjo vlogo kitajskih oblasti. Ne glede na omenjena tveganja je v letih po izbruhu krize postalo jasno, da so trgi v razvoju postopno, a zanesljivo privabljajo vse več portfeljskih in neposrednih naložb.
Toda kakšna je cena omenjenega potenciala?
Navsezadnje so ravni tečajev na trgih v razvoju nadoknadili večino izgube vrednosti, ki so jo zabeležili po finančnem zlomu. Kako privlačni so omenjeni trgi s stališča vlagateljev? Tečaji so že dinamično okrevali, vendar je potrebno vedeti, da so v povprečju dobički na delnico družb vključenih v delniški indeks MSCI Emerging Markets že nekaj časa nazaj presegli raven izpred krize. Ko razmišljamo strateško, je sicer pomembno, da si ogledamo vrednotenja v luči ciklično prilagojenih potencialnih dobičkov. Trenutni dobički so zaradi rekordne profitabilnosti družb po krizi celo rahlo nad potencialnim. Ko umestimo vrednost indeksa MSCI Emerging Markets od leta 2001 v razpon večkratnikov potencialnega dobička, vidimo, da se ta giblje od 7,5- do 20-kratnika.
Danes indeks kotira pri 14,6-kratniku tekočega potencialnega dobička, torej rahlo nad polovico razpona. To nekako nakazuje, da so vrednotenja na ravneh, ki so značilna za sredino borznega cikla in da ni več priložnosti, ki bi izhajala iz skrajne podcenjenosti kot denimo v letu 2009 in 2010, ko so delnice v indeksu zdrsnile vse do 7,5-kratnika. Rast tečajev bo poganjala predvsem potencialna – še vedno dvomestna - rast dobičkov in pričakovanja vlagateljev, ki praviloma v drugem delu cikla v naslednjih letih pripeljejo do pregrevanja trga in vrednotenj, ki segajo do vrha razpona. S tega stališča je vsak povpravek, ki bi poslal tečaje delnic v indeksu proti 12,5-kratniku dobičkov (trenutno dobrih 14 odstotkov pod trenutno ravnijo) ali bolj skrajen scenarij, ki bi moral vsebovati nenaden paničen odziv denarnih oblasti in bi porinil raven celo prosti 10-kratniku dobičkov (trenutno 30 odstotkov pod trenutno ravnijo) neke vrste darilo. Vprašanje je bolj, ali si slednjega lahko nadejamo?
