Udarne novice so te dni namenjene krvavim prizorom z Bližnjega vzhoda. Finančniki skrbno tipajo utrip, a na trgih (še) niso zaskrbljeni.
Šokantni posnetki trupel civilistov na cestah izraelskih krajev, srhljive izpovedi mladih, ki so preživeli masaker na glasbenem festivalu na eni strani ter nato prizori bombardiranja območja Gaze na drugi: to je prvi popis posledic novega izbruha sovražnosti med Izraelci in Palestinci.
Politični analitiki tehtajo, kdo je v prvih dneh največji zmagovalec in kdo poraženec napadov Hamasa na Izrael in v drugi smeri izraelskih sil na palestinsko ozemlje. Poznavalci zapletenih bližnjevzhodnih razmer analizirajo, kje bo preteklo največ krvi in koliko časa bo trajal spopad. Bo izbruhnila dolgotrajnejša vojna? Vprašanj je več kot odgovorov.
Na trgih pozorno, a brez panike
In sredi tega na videz neustavljivega kaosa, v katerem se žrtve že po nekaj dneh spet štejejo v tisočih, je na finančnih trgih precej mirneje. To nikakor ne pomeni, da se nič ne dogaja in da vlada dremež. Nasprotno, poznavalci zelo pozorno spremljajo dogodke, hkrati pa dajejo vlagateljem jasno vedeti, da razlogov za preplah (še) ni. Če bi morali strniti ocene in pričakovanja v en stavek, potem bi lahko rekli naslednje: cena nafte bo tista smernica, ki bo pokazala, ali oziroma v kakšni meri se bodo trgi odzivali na novo vojno. A na splošno se zdi, da bo šla finančna karavana (tudi tokrat) naprej.
Trgi lahko na krvave spopade reagirajo tudi ravnodušno.
Krize in spopadi na Bližnjem vzhodu običajno pripeljejo do dviga cen nafte in padca cen delnic. Ampak če se ne bi za zdaj še vedno lokalno prelivanje krvi razširilo v kaj večjega, na primer v neposreden spopad Izraela in Irana, bo šlo najbrž tudin tokrat za kratkoročnejše učinke. Ti pa bodo hkrati prinašali tudi priložnosti za nakupe, so poznavalci zapisali v eni od analiz za Morningstar.
Podobno so povzeli stanje tudi pri Fortune. Po tokratnem napadu Hamasa na Izrael so zbrali odzive več finančnih direktorjev, bančnikov, upraviteljev skladov in drugih strokovnjakov. Analitiki se strinjajo, da gre sicer za »žalosten dogodek, a če pustimo ob strani človeško dramo zaradi krvavih spopadov, posledice za finančne trge ne bi smele biti posebej negativne«.
To so njihove ocene:
- kratkoročno bo na trgih več negotovosti, volatilnosti in več potencialne nevarnosti za inflacijo,
- večji vpliv na ameriške in evropske trge (še) ni pričakovan, tudi cena nafte bi se lahko regulirala z dobavo držav, ki jim trenutno višanje cen ni v interesu,
- priložnosti bi se lahko pokazale v kratkoročnih obveznicah in v sektorjih, ki jim vojna koristi; prvi kandidat so seveda »obrambne« industrije, torej proizvajalci vojaške opreme, pa tudi energetski sektor, ki mu koristi rast cen nafte in drugih surovin, in tehnološka podjetja, ki v času spopadov uspejo s prodornimi inovacijami.
Paradoks: ko izbruhne vojna, gredo indeksi lahko navzgor
Dogodki iz preteklosti niso zagotovilo za prihodnost, ampak poglejmo še v zgodovino. Razmere pred tričetrt stoletja in danes sicer niso primerljive, ampak samo med letoma 1939 in 1945, torej med drugo svetovno vojno, se je industrijski indeks Dow Jones dvignil za skupnih 50 % oziroma za več več kot 7 % letno. Časovno veliko bližje so dogodki v Ukrajini. Po ruskem napadu februarja lani so indeksi na svetovnih trgih sicer padli – S&P 500 je recimo sprva izgubil 7 % – a so si že po kakem mesecu opomogli. A ne gre le za ameriške trge. Tudi evropski delniški trgi, ki so bili sprva zaradi geografske bližine in tesnejših poslovnih vezi evropskih družb in gospodarstev z Rusijo in Ukrajino močneje prizadeti v primerjavi z ostalim svetom, so po prvem šoku okrevali, ugotavljajo pri ECB.
Pa še tole. Švicarski finančni inštitut (Swiss Finance Institute, javno-zasebno partnerstvo vodilnih igralcev švicarske finančne industrije, univerz in države) je v veliki raziskavi korelacije vojn in gibanja na finančnih trgih (pod drobnogled so posebej vzeli spopade po drugi svetovni vojni in ameriške delniške trge) leta 2015 opozoril na še en zanimiv trend.
Trgi pogosto bolj »trpijo« v obdobjih negotovosti pred izbruhom vojne kot pa med samo vojno.
Ko se nevarnost že kaže na obzorju, a se vojna še ne začne, ali pa takrat, ko se odprt spopad razvname nepričakovano (kar bi kljub večnemu nemiru lahko rekli za tokratne dogodke na Bližnjem vzhodu), kažejo kazalci na trgih navzdol. A po izbruhu spopadov, ko se nanje iz varne razdalje hočeš ali nočeš navadimo, si trgi nato bolj pogosto kot ne opomorejo ali celo še pridobivajo.
Čas bo pokazal, ali bo ta »vojni paradoks« obveljal tudi tokrat. Medtem pa lahko – tudi v imenu množice nedolžnih civilistov – po človeški in ne samo vlagateljski plati samo upamo, da se bo tokratna vojna končala čim hitreje in čim manj krvavo.
