Za nami je prva polovica leta 2011. Zanimalo nas je kakšne so bile donosnosti največjihi slovenskih vzajemnih skladov v primerjavi s tržnim povprečjem prvega polletja.
Leto se je začelo v znamenju evropske dolžniške krize in protestov v Afriki in na Bližnjem vzhodu, obseg katerih se je izkazal za veliko večjega od prvotnih pričakovanj. Prvo polletje so prav tako zaznamovale številne naravne katastrofe, ki pa so svoj epilog dobile s katastrofalnim potresom na Japonskem, ki je povzročil cunami. Poškodbe, ki so nastale na jedrski elektrarni v Fukušimi so ogrozile prihodnja vlaganja v jedrsko energijo. Proti koncu polletja pa se je pozornost ponovno usmerila proti Evropi in njenim najbolj zadolženim državam in proti ZDA zaradi izteka FED-ovega programa "QE2."
Vse dogajanje je seveda vplivalo tudi na vrednost točk vzajemnih skladov. Tokrat nas zanima predvsem kako so se največji vzajemni skladi po sredstvih v upravljanju obnesli v obdbju visoke volatilnosti prvega polletja kot posledici zgoraj navedenih dejavnikov.
Prekletstvo največjih
Velikost vzajemnega sklada prinaša tako prednosti kot slabosti. Glavna prednost velikih vzajemnih skladov so nižji stroški poslovanja, ki pa na končno uspešnost sklada nimajo pomembnega vpliva. Glavni problem največjih skladov (glede na sredstva v upravljanju) je ohranjanje uspešnega poslovanja saj morajo upravljavci pogosto izpuščati manjše naložbene priložnosti, ki bi prinesle dobiček, saj ne morejo kupiti dovolj velikega deleža, da bi naredili opaznejši rezultat v celotnem portfelju naložb vzajemnega sklada. Ko se takšen vzajemni sklad odloči za transakcijo, mora kupovati in prodajati naložbe, vredne več sto milijonov evrov, kar pogosto sili upravljavce, da kupujejo po višjih cenah oziroma prodajajo po nižjih, kar znižuje portfeljsko donosnost.
Po podatku Morningstarja je več kot četrtina največjih svetovnih skladov, ki so v proučevanem obdobju od leta 2000 do leta 2006 leto začeli leto med prvimi petimi največjimi svetovnimi skladi, obdobje zaključila z negativno donosnostjo. Tudi tisti skladi, ki so v tem obdobju končali nad gladino, so bili največkrat zasenčeni s strani manjših skladov.
V Sloveniji je slika podobna. Glavni krivci za slabše poslovanje večjih slovenskih vzajemnih skladov, so poleg velikosti še prevelika izpostavljenost slovenskemu kapitalskemu trgu in slaba likvidnost Ljubljanske borze, ki se je v prvi polovici leta 2011 v primerjavi z drugimi primerljivimi kapitalskimi trgi odrezala podpovprečno.
Kako so se odrezali največji slovenski skladi v letu 2011?
Med desetimi največjimi slovenskimi vzajemnimi skladi glede na ČVS najdemo pet delniških in pet mešanih vzajemnih skladov. Polovica le teh je prvo polletje zaključila nad povprečjem svoje skupine (tip sklada), druga polovica pa pod povprečjem. Najbolje so se izkazali delniški vzajemni skladi, saj so štirje izmed petih največjih končali polletje nad povprečjem.
Povprečna VEP vseh slovenskih vzajemnih skladov se je v prvi polovici leta 2011 zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva, potresa in cunamija na Japonskem, vala protestov v Afriki in Bližnjem vzhodu ter zaradi dolžniške krize v Evropi, znižala za pet odstotkov. Najbolj so se pocenile točke delniških skladov medtem ko so obvezniški skladi prvo polovico leta zaključili na približno istih ravneh.
Najbolj in najmanj donosni slovenski skladi v letu 2011
Med skladi, ki so se v prvi polovici letošnjega leta najbolj izkazali, najdemo defenzivne panožne delniške vzajemne sklade Zdravstva in farmacije ter sklade, ki večji del sredstev vlagajo v Balkansko regijo. Med najmanj donosnimi skladi pa najdemo tiste, ki vlagajo sredstva v sektor surovin, predvsem zlata in urana, ki je bil prizadet zaradi težav v Fukušimi in posledičnih odločitvah nekaterih svetovnih vlad o postopnem ukinjanju jedrske energije. Negotove razmere na Bljižnjem vzhodu pa so nižale VEP-e skladov, ki imajo sredstva naložena v regiji.
Ne glede na to, da morate vedeti, kaj se je dogajalo z vašim skladom pa vseeno ne smete izgubiti perspektive. Najboljši način za "uničenje" vašega porfelja je ta, da se odločate na podlagi kratkoročnih donosnosti, ki so posledica izrednih dogodkov.
Upravljavca se ocenjuje na podlagi celotnega rezultata in ne samo v obdobju šestih mesecev.
