Jemo, da živimo, ne živimo, da jemo

Zdravje proti boleznim

Žalostno je, da je sodobna prehrana povezana s številnimi obolenji sodobnega časa, ki jih s skupnim imenom imenujemo presnovni sindrom. Med te se uvrščajo debelost, diabetes, srčno-žilna obolenja, povišan krvni tlak, nekatere oblike raka in podobno. Če želimo živeti zdravo, aktivno in dolgo življenje, velja preprosto pravilo: uživajmo čim manj predelana živila iz raznovrstnih virov. S tem poskrbimo za vsa potrebna makro- in mikrohranila ob optimalnem energijskem vnosu. V nasprotju s tem pa sodobna hrana vsebuje veliko praznih kalorij, torej tistih, ki nam zagotavljajo le vir energije, ne pa tudi potrebnih mikrohranil, ki omogočajo optimalno delovanje telesa. Še več, za presnovo sodobnih živil so potrebe po mikrohranilih še povečane.

Zmanjšajmo zaužite kalorije

Že dolgo je znano, da omejitev kaloričnega vnosa na raven, ki še zagotavlja vse potrebne količine makro- in mikrohranil, vodi do kakovostnejšega in daljšega življenja tako pri enoceličarjih kot pri sesalcih (pri nekaterih živalih celo za sto odstotkov).

Raziskave kažejo, da lahko z zdravo prehrano in omejenim energijskim vnosom življenje podaljšamo za nekaj let in hkrati izboljšamo njegovo kakovost na stara leta.

Seveda je vpliv hrane na dolžino življenja pri ljudeh zelo težko neposredno dokazati, kljub temu pa se lahko opremo na številne raziskave, ki kažejo, da se znaki bolezni sodobnega časa in znaki staranja že po nekajtedenski prehrani z manjšim vnosom kalorij močno izboljšajo. Morda bo kdo odvrnil, da se je bolje prehranjevati tako, kot nam je v užitek, čeprav nezdravo, čeprav bomo zato živeli kakšno leto manj. Pa vendar ne gre le za to, da si življenje podaljšamo, pomembnejše je namreč to, da s primernim načinom prehrane izboljšamo njegovo kakovost v srednjih letih, predvsem pa na stara leta. Raziskave še kažejo, da za učinek nikakor ni potrebno stradanje, temveč le pravilen izbor živil, ki zagotavljajo kar največ hranil na enoto vnesenih kalorij v kombinaciji z optimalnim dnevnim kaloričnim vnosom za potrebe vsakega posameznika.

Učinki zmanjšanja zaužitih kalorij se v telesu pokažejo na različne načine: vzdrževanje hitrosti presnove, občutljivost na hormon inzulin, zdravje srca in ožilja ter optimalno delovanje možganov. Vse te posledice so lahko razlog za preprečitev ali omilitev nastanka bolezni sodobnega časa (diabetes, rak, obolenja srčno-žilnega sistema, poslabšano delovanje možganov in podobno). V nasprotju s tem pa ima uživanje čezmernih količin hrane (več od dnevnih potreb) izrazito negativen vpliv na raven trigliceridov, glukoze in inzulina, homocisteina in drugih dejavnikov, ki v telesu povzročajo vnetna stanja. Preveč zaužite hrane torej negativno vpliva na vse dejavnike staranja in na nastanek bolezni sodobnega časa.

Dejavniki staranja

Med strokovnjaki je nesporno, da so glavni dejavniki hitrega staranja in vpliva na bolezni sodobnega časa:

1. preveč inzulina v krvi,
2. preveč glukoze v krvi,
3. preveč prostih radikalov in
4. preveč katabolnega hormona kortizola.

In kaj najbolj vpliva na te dejavnike? Čezmeren vnos hrane, predvsem pa uživanje čezmernih količin predelanih in enostavnih ogljikovih hidratov (namizni sladkor, beli kruh,  sokovi, sladkane pijače in podobno).

Preveč inzulina v krvi

Telo proizvaja hormon inzulin predvsem pod vplivom ravni sladkorja glukoze v krvi. Glukoza pride v kri predvsem iz ogljikovih hidratov, ki jih v telo vnesemo s hrano. Večjo količino ogljikovih hidratov zaužijemo, več glukoze bo v krvi. Ko raven glukoze v krvi po obroku naraste, telo sprosti hormon inzulin, ki poskrbi, da gre višek glukoze iz krvi v zaloge v mišice, jetra in zaloge maščob.

Če je v prehrani preveč ogljikovih hidratov, se sprošča veliko inzulina, kar ni zdravo in pospešuje staranje, saj inzulin vpliva na vnetne dejavnike v telesu, raven trigliceridov, slabega holesterola (LDL) itd. Preveč inzulina dolgoročno vodi do slabe občutljivosti celic na ta hormon, kar pomeni, da bo kri zapustilo manj glukoze oziroma se bo težje shranila v mišicah, jetrih in maščobnem tkivu.

Zato mora telo proizvajati še več inzulina, saj mora vzdrževati normalno stanje glukoze v krvi. Več inzulina vodi do več težav. Inzulin je tudi zelo močan rastni dejavnik, kar med drugim pomeni, da spodbuja tvorbo DNK in menjavo celic v telesu. Mnogi strokovnjaki menijo, da je hitrost menjavanja celic (telo stalno menjuje celice) eden izmed dejavnikov staranja. Ne smemo pa pozabiti, da je inzulin tudi hormon, ki spodbuja lakoto. Več ga je v krvi, več bomo pojedli. Seveda to vodi v začarani krog.

Preveč glukoze v krvi

Če je v prehrani preveč ogljikovih hidratov in preveč kalorij, bo raven glukoze v krvi visoka. Glukoza poleg tega, da močno vpliva na raven inzulina, spodbuja glikacijo, tj. tvorbo neencimskih vezi med beljakovinami in ogljikovimi hidrati. Pri tem nastajajo tako imenovani produkti pospešene glikacije (BPG), ki močno vplivajo na nastanek kroničnih bolezni in staranje. Vedno ko je raven glukoze v telesu visoka, nastaja pretirana glikacija. Visoka raven BPG je značilna za diabetike, kar je razlog, da je pri njih veliko več obolenj srčno-žilnega sistema, impotence, težav z ledvicami, slabim vidom in podobno. Nastanek BPG dodatno spodbujajo prosti radikali. Vendar, glavni dejavnik je visoka raven glukoze v krvi. Če ta ni visoka, prosti radikali nimajo tako velikega vpliva.

Preveč prostih radikalov

Presnova hrane za naše potrebe povzroča nastajanje prostih radikalov, to je snovi, ki napadajo zdrave molekule in jih uničujejo ter pospešujejo staranje in so dejavnik številnih kroničnih bolezni. Več hrane zaužijemo, več prostih radikalov tvorimo. Prevelik vnos kalorij pomeni pretirano tvorbo prostih radikalov in pospešeno staranje. Presnova hrane pa je glavni vir prostih radikalov v telesu. Prosti radikali so tudi močan dejavnik pospešene glikacije ob visoki ravni inzulina.

Preveč katabolnega hormona kortizola

Previsoka raven kortizola vodi do odmiranja živčnih celic v hipokampusu, kar povzroča okvare mehanizma za tvorbo novega kortizola v telesu. Posledica je še večje sproščanje kortizola. Previsoka raven tega hormona negativno vpliva na imunski sistem in druge sisteme v telesu.

Tudi v tem primeru ima veliko vlogo količina ogljikovih hidratov in kalorij, ki jih zaužijemo. Hormon inzulin pa uravnava raven glukoze v krvi, ko se poveča njena količina. Hormon, ki se sprošča v primeru, ko je v krvi premalo glukoze, je glukagon, ki spodbuja sproščanje glukoze iz telesnih zalog v mišicah in jetrih ter tvorbo nove glukoze iz beljakovin in glicerola (sestavnega dela maščob). Pri tem mu pomaga hormon kortizol, vendar ta deluje predvsem, če ni dovolj glukagona. Inzulin zavira sproščanje glukagona in s tem spodbuja nastajanje koritzola. Na novo nastali kortizol pa spodbuja sproščanje inzulina in spet smo v začaranem krogu.

Kakovost življenja je najpomembnejša

Pretiran vnos kalorij in ogljikovih hidratov vodi do hitrejšega staranja in potencialnega nastanka kroničnih bolezni sodobnega časa. Vpliva na štiri najpomembnejše dejavnike staranja: visoko raven inzulina, glukoze in kortizola ter veliko prostih radikalov v telesu. Z manjšim vnosom kalorij te dejavnike močno omilimo. Če želimo optimizirati svojo prehrano, moramo vnesti vsa potrebna hranila z najmanj možnimi kalorijami. Glede na raziskave lahko omejitev kalorij pod dnevno porabo celo vodi do daljšega življenja oziroma – še pomembnejše – do preprečevanja nastanka kroničnih bolezni sodobnega časa in kakovostnejšega življenja v starosti.