Irska predstavila načrt varčevalnih ukrepov

Bruselj: Irski načrt je »trden temelj« za pogajanja o pomoči

Članek slika

Irska vlada je v sredo predstavila načrt varčevalnih ukrepov, s katerim naj bi v štirih letih prihranila 15 milijard evrov. Irci, ki so jih varčevalni ukrepi že doleteli, lahko tako v prihodnje pričakujejo dramatične reze v zdravstveni blagajni in nova zvišanja davkov, saj naj bi Irska samo v letu 2011 privarčevala šest milijard evrov. Cilj je, da svoj javnofinančni primanjkljaj do leta 2014 zniža pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.

Med predlaganimi ukrepi ni zvišanja davka od dohodkov pravnih oseb

Irska naj bi po poročanju irskih medijev potrebovala 85 milijard evrov pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada za izhod iz krize, ki so jo povzročile predvsem težave v njenem bančnem sektorju.

Med bistvenimi ukrepi je zvišanje davka na dodano vrednost na 23 odstotkov do leta 2014. Ni pa predvideno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb - ta z 12,5-odstotno stopnjo velja za glavni magnet za tuja podjetja, da investirajo na Irskem.

Irski premier zavrača predčasne volitve

Irski premier Brian Cowen je ob predstavitvi programa v irskem parlamentu izrazil upanje, da bo varčevalni načrt okrepil zaupanje v okrevanje države.

Razmere na Irskem so povzročile val razburjenja, koalicijska partnerica Zelena stranka pa je v ponedeljek pozvala k takojšnjemu razpisu predčasnih volitev. Cowen je v torek zavrnil možnost takojšnjih predčasnih volitev in napovedal, da bodo te po sprejetju varčevalno naravnanega proračuna, ki naj bi ga potrjevali 7. decembra 2010.

Irska je po Grčiji druga država članica območja evra, ki je bila v letošnjem letu prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Pomoč v okviru sistema za zagotavljanje stabilnosti evra, vzpostavljenega maja, naj bi pomirila finančne trge.

Sistem za zagotavljanje stabilnosti evra vključuje mehanizem 60 milijard evrov pomoči iz proračuna EU in mehanizem, ki v treh letih zagotavlja do 440 milijard evrov potencialnih poroštev. Poleg tega je v tem okviru predvidenih do 250 milijard evrov pomoči iz IMF.

Standard & Poor's znižal oceno kreditne sposobnosti Irske

Bonitetna agencija Standard & Poor's je medtem v sredo krepko znižala oceno kreditne sposobnosti Irske. Dolgoročno boniteto* je znižala za dve stopnji- z »AA-« na »A«, kratkoročno pa z »A-1+« na »A-1«, so v noči na sredo sporočili iz agencije s sedežem v Londonu.

Pri S&P so znižanje ocene pojasnili z možnostjo, da bodo težave domačih bank še dodatno obremenile irski državni proračun. Irska bo morala po poročanju dublinskega časnika Independent svojemu bančnemu sistemu še ta teden zagotoviti več sto milijonov evrov. Potreba se je pokazala potem, ko so se trgi na napovedano finančno pomoč odzvali z nervozo ter delnice bank Bank of Ireland in Bank AIB pognali še bolj navzdol.

Hkrati agencija ni izključila možnosti vnovičnega poslabšanja bonitetne ocene, s tem ko je državo uvrstila na neke vrste opazovalno listo (Credit Watch). Pri S&P so znižanje ocene pojasnili z možnostjo, da bodo težave domačih bank še dodatno obremenile irski državni proračun.

Napovedana pomoč Irski sicer utegne negotovost nekoliko ublažiti, dodaja agencija, hkrati pa opozarja, da ta pomoč ne bo znižala visoke zadolženosti države ali izboljšala neugodnih konjunkturnih napovedi. Brez te finančne pomoči bi sicer agencija S&P še bolj znižala bonitetno oceno Irske.

Bruselj: Irski načrt »trden temelj« za pogajanja o pomoči

Evropska komisija je pozdravila sprejetje irskega varčevalnega načrta, ki je eden od pogojev za finančno pomoč, za katero je Irska zaprosila Evropsko unijo in Mednarodni denarni sklad. V odzivu na načrt je evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn dejal: »Štiriletni fiskalni načrt je pomemben prispevek k stabilizaciji irskih javnih financ.« Načrt je po njegovem mnenju dobro ravnovesje ukrepov in dovolj ščiti najrevnejše in gre po oceni komisije za »trden temelj« za pogajanja o pomoči.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja