Slovenci imamo veliko srečo, da smo del evrskega območja. Prvič, ker ga vodijo politiki, ki so kljub zapletenim odnosom vsaj sposobni narediti korake v pravo smer, kar so pokazali na zadnjem vrhu, in drugič, ker se bo njihov vpliv v Sloveniji samo še krepil.
Na drugi strani smo spremljali slovenski povolilni cirkus, ki je dosegel vrhunec s tem, ko se alfa samec številka ena in alfa samec številka dve nista uspela zmeniti, kaj je to nevtralni teritorij, da si sploh lahko pogledata iz oči v oči. Gre za impotenco slovenskih političnih voditeljev, da se posvetijo nalogi in skupaj sprejemajo odločitve, ki imajo dolgoročne pozitivne impulze za državo. Ravno sposobnost slednjega, in s tem ocena političnega tveganja, je izjemno pomemben del v skupni bonitetni oceni vsake države. Ko politiki niso več pot do rešitev, ampak pot do težav, nastane velik problem.
S tega stališča se vsakič znova zdrznem, ko domači »strokovnjaki« iščejo vse razloge za naše težave v evrski dolžniški krizi, njenih neodločnih politikih in prihajajoči recesiji v evrskem območju. Gre za laž, pa čeprav je mogoče nezavedna in izhaja iz dejstva, da ne spremljajo obvezniških trgov. V zadnjih dveh tednih so se namreč kreditni pribitki vračunani v tečaje obveznic večine problematičnih držav evrskega območja opazno zmanjšali pod raven kreditnega pribitka slovenskih dolgoročnih obveznic. Skoraj vse težave, ki so spodbudile nadpovprečno rast kreditnih pribitkov Slovenije v zadnjih mesecih, smo si večinoma zakuhali sami.
Minuli teden smo videli dražbo 18-mesečnih zakladnih menic, kjer si je država z izdatno pomočjo NLB zagotovila 907 milijonov evrov. Prav za NLB je Evropski bančni organ (EBA) v četrtek ugotovil, da ji manjka vsaj 320 milijonov evrov temeljnega kapitala. Ker tudi vrabci že čivkajo, da bomo priča čiščenju bilanc tudi v letu 2012, bo kumulativna številka zagotovljenega kapitala, če upoštevamo pretekle, že načrtovano in morebitno dokapitalizacijo zaradi izgube v letu 2012, najverjetneje že presegla milijardo evrov.
Že lep čas smo priča krčenju domačega povpraševanja, ki se mu je zdaj pridružila nižja rast izvoza zaradi blažje recesije v državah evra. To se je lepo pokazalo pri objavi makroekonomskih agregatov za tretje četrtletje letos, kjer rast tujega povpraševanja ni bila več zadostna, da bi preprečila rahlo krčenje bruto domačega proizvoda.
Ob objavi izračunov potrebnega kapitala NLB so bile razkrite tudi neposredne izpostavljenosti banke do posameznih držav Evropske unije iz naslova vrednostnih papirjev in kreditov. Na vrhu seznama je seveda Republika Slovenija, ki s skupaj 984 milijoni evrov pomeni 45,3-odstotka celotne izpostavljenosti državam EU. Če vemo, da ima NLB najbolj kakovostnega temeljnega kapitala po odbitkih za 977 milijonov evrov in da je po neuradnih informacijah v medijih v zadnji dražbi državi posodila še 350 milijonov evrov, potem bi skupna izpostavljenost z upoštevanjem tega znašala 1.334 milijone evrov oziroma kar 136,5 odstotkov temeljnega kapitala. To pomeni veliko jajc v eni košari in stanje podobno tudi pri NKBM, ki je prav tako razkrila podatke v četrtek. Kar smo pri vsej imenitnosti razkritij v zadnjem tednu zares potrebovali je še to, da nekdo zaupne video zapise imenitnosti naših politikov objavi na spletu in se bodo ti lahko posvetili iskanju resnično pravega krivca.
