Tisti, ki ne bodo želeli ustreči grški zahtevi, bodo državo ali pahnili v bankrot, ki se mu je v preteklosti komaj izognila, ali pa v izhod iz območja evra, ki mu je prav tako ušla le za las, besede grškega premierja povzemajo tuje tiskovne agencije.
Ali bankrot ali pa izhod iz območja evra
Grčija bo za nagrado za izvedbo obsežnega varčevanja zaprosila za dodatni odpis dolga, je za nedeljsko prilogo grškega časnika Katimerini napovedal grški premier Antonis Samaras. Samarasove izjave predstavljajo novo znamenje oddaljevanja grških oblasti od mednarodnih posojilodajalcev in postavljanja na lastne noge.
Samaras je spomnil, da je Grčija izvedla "največje prestrukturiranje javnega dolga v svoji zgodovini". Ob tem je poudaril, da je grški javni dolg obvladljiv, da pa bi nasprotovanje zahtevi po dodatnem odpisu dolga lahko pod vprašaj postavilo vse doslej dosežene rezultate.
Tisti, ki ne bodo želeli ustreči grški zahtevi, bodo državo ali pahnili v bankrot, ki se mu je v preteklosti komaj izognila, ali pa v izhod iz območja evra, ki mu je prav tako ušla le za las, besede grškega premierja povzemajo tuje tiskovne agencije.
Atene želijo program pomoči zaključiti do konca leta
Skupaj je t.i. trojka posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad - Grčiji odobrila dva programa. Najprej ji je namenila 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.
Iz programov pomoči sta sicer že izstopili Portugalska in Irska, in to brez dodatne pomoči in nadzora. Poseben program, namenjen zgolj pomoči bankam, je že zaključila tudi Španija.
