Gradbeništvo slabše kot so napovedovali najbolj črni scenariji

Članek slika

Slovenija se že drugi mesec zapored nahaja na neslavnem vrhu v EU po upadu izvedenih del v gradbeništvu, približali smo se že obsegom, kot smo jih imeli v letih 2001 in 2002. Vlada bo še pritisnila na plin, a proti prepadu.

Vrnili smo se za 10 let nazaj

 

Upadanje gradbene panoge, še nekaj let nazja vodilnega gonila gospodarstva v Sloveniji se nadaljuje s hitrostjo, ki jo niso napovedovali niti najbolj črni scenariji in že drugi mesec se Slovenija nahaja na neslavnem vrhu v EU po upadu izvedenih del v gradbeništvu. V letošnjih prvih petih mesecih upad dosega že skoraj 27% in približali smo se že obsegom kot smo jih imeli v letih 2001 in 2002. V deležu naše bruto dodane vrednosti je gradbeništvo padlo iz 8% že pod 5%, kar je najnižje med primerljivimi državami. Več kot dveletno opozarjanje Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) in Gospodarske zornice Slovenije in številni sestanki z vlado za omilitev težav in preprečitev intenzivnega propadanja slovenskega gradbeništva niso obrodili sadov.

Obglavljanje kure, ki je nosila zlata jajca?

 

Kot pojasnjuje direktor ZGIGM, mag. Jože Renar, žal v tem času niso s strani vlade dočakali niti enega sistemskega ukrepa, za katerega bi lahko trdili, da je bil namenjen izključno reševanju nakopičenih težav v slovenskem gradbeništvu in ki bi pri tem dal kakršnekoli otipljive učinke. Niti na področju spodbujanja trga investicij, urejanja zakonodaje in prakse za javno naročanje v gradbeništvu, da bi preprečili spodbujanje izjemno destruktivnega kanibalizma podjetij v panogi, niti pri urejanju pogojev za omogočanje jamstev slovenskim podjetjem, da bodo sploh še lahko sodelovala na domačih javnih razpisih. Prav tako po Renarjevih besedah vlada gradbenikom ni bila v stanju zagotoviti kvalificiranega sogovornika, ki bi strokovno, celovito in z ustreznimi pooblastili vzpostavil trajni dialog s predstavniki panoge, da bi prišli do rešitev, ki bi bile v tem izjemno težkem obdobju optimalne tako za panogo samo kot tudi gospodarstvo kot celoto. Pri problematiki nepoplačanih podizvajalcev z naslova javnih naročil, ki so žal le del posledic neukrepanja za urejanje razmer v gradbeništvu, pa se je na velik pritisk medijev in javnosti odzvala le toliko, da je pozvala predstavnike ministrstev k resnejši obravnavi problema, rešitev pa še ni. Kot pojasnjuje Renar, vlada v zadnjih treh letih ni uspela niti analizirati stanja na trgu, da bi lahko podjetja v panogi pravočasno opozorila o tem kaj jih čaka, in bi se le ta pravočasno odzvala z ustreznim ukrepanjem, kar bi znatno ublažilo uničevalne posledice nepredvidenega in stihijskega padca.

Popolno sesutje gradbenega sektorja bo imelo multiplikatoren negativen učinek

 

Tako pa smo po Renarjevem prepričanju v fazi vedno bolj kaotičnega krčenja panoge in izgubljanju velikega števila izjemno dragocenih kvalitetnih delovnih mest, ki jih ne bomo več nadomestili. Gre za delovna mesta od projektiranja, priprave izvedbene dokumentacije, vodenja projektov, organiziranja gradnje, tehnologij izvajanja gradenj, nabave, financiranja, do pridobivanja poslov in razvoja novih proizvodov in tehnologij v gradbeništvu. Negativne posledice pa bodo močno občutile tudi industrije kot so lesna, industrija kovin in nekovin, kemijska, kovinska, elektro industrija in druge.

Vlada bo še pritisnila na plin, proti prepadu

 

Da pa bi bila mera polna se je vlada, kljub že izjemnemu letošnjemu upadu gradbeništva, z najnovejšim Predlogom rebalansa državnega proračuna, odzvala s še dodatnim znižanjem državnih investicij, tako na prometni infrastrukturi, kot na različnih drugih novogradnjah in adaptacijah v okviru ministrstev. Ob tem pa je absolutno prioriteto zagotovila nespremenjenemu obsegu plač v javnem sektorju, kjer zaposleni prav zaradi ukrepov nadaljnjega zmanjševanja investicij, marsikje ne bodo imeli nobenega dela. Vse zadolževanje proračuna, ki znaša cca 6 mio € na dan, kar pomeni v gradbeniškem pogledu izgradnjo ene večje šole na dan, bo torej šlo za trenutne potrebe po vzdrževanju previsokega nivoja plač javnega sektorja in socialnih transferjev, ki ga dolgoročno ne zmoremo več vzdrževati. Kot dodaja Renar, namesto da bi danes, ko je stanje še vedno boljše kot bo jutri, pravočasno ukrepali in s spodbujanjem državnih investicij in večjim črpanjem EU sredstev zagotovili večjo sedanjo gospodarsko aktivnost in konkurenčnost v prihodnosti, ubiramo pot, ki vodi iz slabega na slabše. Nadaljnje zmanjševanje investicij bo namesto na delo, pognalo na zavode za zaposlovanje na tisoče delavcev na področju gradbeništva in z njimi povezanih industrij, Slovenijo pa oropalo novih razvojnih perspektiv, ki bi jih odprle ustavljene investicije, je še zaključil mag. Jože Renar.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja