Finančni ministri EU so v ponedeljek v Bruslju soglasno potrdili program pomoči za Portugalsko. Triletni program predvideva 78 milijard evrov pomoči tej iberski državi in v zameno za finančno podporo ostre varčevalne ukrepe na Portugalskem.
Tretjino pomoči bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF), dve tretjini oziroma 52 milijard evrov pa EU, in sicer eno tretjino iz mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) oziroma iz proračuna EU, eno tretjino pa iz družbe za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF).
Slovenija bo prispevala 197,3 milijona evrov
Višina slovenskega poroštva za posojila iberski državi v okviru začasnega mehanizma za zaščito evra naj bi znašala 197,3 milijona evrov.
Obrestne mere za posojila Portugalski bodo nad 5,5 odstotka, a pod šestimi odstotki, je minuli teden napovedal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
Portugalska je tako za Grčijo in Irsko tretja država v območju evra, ki bo dobila mednarodno finančno pomoč za reševanje svojih dolžniških težav. Za Grčijo je za zdaj dogovorjenih 110 milijard evrov pomoči, za Irsko pa 67,5 milijarde evrov pomoči EU in IMF.
Program od Portugalske zahteva ostre varčevalne ukrepe
Triletni program, o katerem so se s portugalskimi oblastmi ob široki politični podpori v državi dogovorili Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in IMF, od Portugalske zahteva ostre varčevalne ukrepe, ki temeljijo na treh stebrih.
Prvi predvideva ukrepe za ureditev javnih financ, vključno z reformo zdravstvenega sistema in javne uprave ter ambiciozno privatizacijo, na primer letalske družbe TAP, druge ukrepe za rast, delovna mesta in konkurenčnost, tretji pa ukrepe za stabilnost v bančnem in finančnem sektorju.
Glavni izziv za Portugalsko je po Rehnovih besedah krepitev rasti in ustvarjanje delovnih mest, zato je program po njegovih besedah tudi osredotočen na ukrepe, ki naj bi to zagotovili, na primer za spodbujanje podjetništva in inovacij.
Portugalska je za pomoč zaprosila 7. aprila, potem ko je portugalski parlament zavrnil paket vladnih varčevalnih ukrepov, kar je sprožilo padec vlade Joseja Socratesa in napoved predčasnih volitev, ki bodo 5. junija.
Finančni ministri so v ponedeljek v izjavi o potrditvi programa pozvali vse politične stranke na Portugalskem, naj zagotovijo dosledno in hitro izvedbo programa.
Iz sistema pomoči črpa tudi Irska
Lani dogovorjeni sistem za zaščito evra, iz katerega bo črpala pomoč Portugalska, je sestavljen iz EFSM, ki predvideva do 60 milijard evrov iz proračuna EU, EFSF s kapitalom 440 milijard evrov, a efektivno zmožnostjo posojil 250 milijard evrov, ter 250 milijard evrov prispevka IMF.
Iz tega sistema črpa pomoč tudi Irska, medtem ko je bil za Grčijo pred tem dogovorjen poseben ad hoc mehanizem dvostranskih posojil.
Konkretnih odločitev glede Grčije ni bilo
Finančni ministri sicer v ponedeljek v Bruslju razpravljajo tudi o dodatni pomoči Grčiji, vendar konkretnih in končnih odločitev ni pričakovati, saj EU čaka na ugotovitve misije, ki je prav sedaj v Atenah in naj bi delo končala v prihodnjih dneh.
V Evropski komisiji so v ponedeljek vnovič odločno zavrnili ugibanja o prestrukturiranju grškega dolga in izpostavili, da koncept "mehkega prestrukturiranja", o katerem pišejo nekateri mediji, preprosto ne obstaja.
V komisiji tudi poudarjajo, da ni res, da je program pomoči Grčiji "neuspeh", češ da je država že izvedla ogromno za ureditev javnih financ, a obenem Atene pozivajo k nadaljnjemu spoštovanju varčevalnega programa, sploh k čimprejšnji izvedbi programa privatizacije.
Juncker ne izključuje dodatnih posojil za Grčijo
Šef skupine finančnih ministrov držav v območju evra Jean-Claude Juncker v ponedeljek ponoči v Bruslju ni izključil dodatnih posojil za Grčijo niti možnosti dodatnega podaljšanja roka za poplačilo že izplačane pomoči, če bo država uvedla dodatne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.
Juncker na novinarski konferenci po koncu zasedanja evroskupine v ponedeljek pozno ponoči omenjenih možnosti ni izključil, a obenem je poudaril, da za zdaj ni odločeno še nič.
Pred odločitvijo o tem so po njegovih besedah potrebni dodatni ukrepi grške vlade za zmanjšanje primanjkljaja in javnega dolga.
Grčija se je po Junckerjevih navedbah v ponedeljek zvečer že zavezala k dodatnim ukrepom za ureditev javnih financ z napovedjo pospešitve izvajanja programa privatizacije.
"Razmere v Grčiji so težke," je poudaril Juncker in izrazil pričakovanje, da bodo odločitve o Grčiji sprejete do konca junija in da bo tako "grško poglavje" zaprto naslednji mesec.
Aretacija Strauss-Kahna brez posledic za izvajanje mehanizma
Pred začetkom današnjih sestankov v Bruslju se je veliko ugibalo o vplivu aretacije prvega moža IMF Dominiqua Strauss-Kahna zaradi obtožb spolnega napada in posilstva sobarice v hotelu v New Yorku na odločitve o finančni pomoči državam v območju evra.
Strauss-Kahn bi se moral v ponedeljek udeležiti srečanj finančnih ministrov EU, a je zaradi njegove aretacije v Bruslju ena njegovih namestnikov Nemat Shafik.
V komisiji so kljub aretaciji Strauss-Kahna "popolnoma prepričani o popolni kontinuiteti v delovanju" IMF, je v ponedeljek dejal Rehnov tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio.
Tiskovni predstavnik je tudi poudaril, da škandal, v katerega je vpleten Strauss-Kahn, ne bo imel nikakršnega vpliva na programa pomoči za Grčijo in Irsko, ki že potekata, ter na odločitev glede Portugalske. IMF prispeva približno tretjino mednarodne finančne pomoči tem državam.
Poleg tega je Rehnov tiskovni predstavnik pisanje nekaterih evropskih medijev, da prijetje Strauss-Kahna ogroža pogovore o reševanju dolžniških kriz v območju evra, označil za "alarmistično".
Francoska finančna ministrica Christine Lagarde in šef skupine finančnih ministrov držav v območju evra, luksemburški premier Jean-Claude Juncker v ponedeljek ob prihodu na zasedanje nista želela komentirati aretacije Strauss-Kahna.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je dejal, da ne razume, kakšno povezavo naj bi imelo dogajanje v hotelski sobi v New Yorku z reševanjem dolžniških težav v območju evra. Menil je tudi, da je IMF tako dobro organiziran, da lahko prebrodi takšne težave.
Finančni ministri držav v območju evra naj bi v ponedeljek na zasedanju, ki sicer še poteka, Italijana Maria Draghija predlagali za naslednjega predsednika ECB. Ta položaj od leta 2003 do konca oktobra zaseda Francoz Jean-Claude Trichet. Dokončno odločitev naj bi sicer sprejel vrh EU 24. junija.
Evroskupina predlaga Italijana Draghija za predsednika ECB
Finančni ministri držav v območju evra so v Bruslju soglasno predlagali Italijana Maria Draghija za novega predsednika Evropske centralne banke (ECB), je po zasedanju evroskupine povedal njen šef, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
Draghi naj bi tako na položaju predsednika ECB nasledil Francoza Jeana-Clauda Tricheta, ki je na čelu ECB od leta 2003, mandat pa se mu izteče konec oktobra.
Predlog naj bi v torek potrdili še vsi finančni ministri EU, nato bo o tem odločal Evropski parlament. Končna odločitev naj bi bila sprejeta junija in potrjena na vrhu EU.
