Po zaključenem dvodnevnem zasedanju guvernerjev ameriškega sistema centralnih bank lahko ugotovimo, da se trgom obeta nadaljevanje obdobja poceni virov denarja.
Guvernerji sporočajo, da bo temeljna obrestna mera ostala blizu nič odstotkov večino leta 2014, pri čemer kar šest od sedemnajstih guvernerjev pričakuje prve dvige šele v letu 2015.
Ameriška centralna banka se je tako odločno odzvala na prednovoletno potezo Evropske centralne banke, s katero je bankam zagotovila neomejeno triletno financiranje in s katero je ameriški dolar v primerjavi s skupno evropsko valuto poslala tri odstotke višje.
Pričakovanja guvernerjev o naslednjem zvišanju obrestne mere so odraz slabotnih podatkov o aktivnosti v največjem svetovnem gospodarstvu. Mandat ameriške centralne banke namreč poleg običajnega uravnavanja inflacije v določenem intervalu zajema tudi skrb za gospodarsko rast. Ta je kljub množici monetarnih ukrepov v zadnjih letih še vedno bistveno nižja, kot si želijo, po včerajšnji znižani reviziji pa spet znaša le še od 2,2 do 2,7 odstotka za letošnje leto.
Možnost nadaljnjih spodbud opešanemu gospodarstvu je kratkoročno vsekakor pozitivna novica za vlagatelje, saj lahko pričakujemo, da se bo nagnjenost k tveganju obdržala na trenutnih ravneh in da se bodo tečaji na delniških trgih ter drugih trgih bolj tveganih naložb krepili. Naslednja podobna pozitivna novica nas sicer čaka že konec februarja, ko bo Evropska centralna banka ponovila avkcijo triletnega repo financiranja. Analitiki pričakujejo, da bo interes poslovnih bank vsaj tolikšen kot pred mesecem dni, kar pomeni, da se bo znesek spet približal 500 milijardam evrov.
Upravljalec največjega obvezniškega sklada na svetu Bill Gross ocenjuje potezo Ameriške centralne banke kot verzijo »kvantitativnega sproščanja 2.5« in pričakuje še bolj odločna dejanja v obliki »kvantitativnega sproščanja 3«, ki naj bi zajemalo predvsem instrumente na podlagi hipotekarnih posojil. Njegova pričakovanja so na podlagi včerajšnje uradne izjave ameriških guvernerjev vse bolj realna, vlagateljem pa spet ponujajo nekaj priložnosti za zaslužek kljub dejstvu, da se dolžniška kriza v Evropi še zdaleč ne rešuje po pričakovanjih politikov, kaj šele analitikov ali vlagateljev.
