Evropska Unija je letos že drugič ponovila t.i. stresne teste največjih evropskih bank. Tokrat je stresne teste izvedla EBA (European Banking Authority), naslednica evropske komisije za bančni nadzor (Committee of European Banking Supervisors). Rezultati so bili objavljeni 15. 07. 2011. Evropski bančni sistem po ocenah EBA potrebuje 2,4 mrd EUR dodatnih kvalitetnih sredstev. Letošnji stresni test je zajemal 90 največjih evropskih bank iz 21 držav.
Namen stresnega testa
Namen stresnega testa je podati oceno odpornosti bančnega sistema EU v primeru močno poslabšane ekonomske situacije. V nadaljevanju oceniti sposobnost bank, da absorbirajo potencialne dodatne izgube zaradi negativnih ekonomskih posledic, ki izhajajo iz povečanih tržnih in kreditnih rizikov. Praktični vidik testa in njegovih rezultatov je v zviševanju zaupanja v evropski bančni sistem v času naraščanja evropske dolžniške krize.
Časovni potek, predpostavke in scenariji stresnega testa
Časovni okvir testiranja je obdobje dveh let, z začetkom 01. 01. 2011. Začetno privzeto stanje bančnih aktiv je 31. 12. 2010. Ker so bili rezultati testov podani v juliju 2011, je regulator upošteval vse izvedene dokapitalizacije izbranih bank do konca aprila 2011. EBA je podobno kot v predhodnem testiranju izvedla dva scenarija, osnovni scenarij in pesimistični scenarij. V letošnjem stresnem testu so spreminjali okoli 3.200 različnih parametrov. V lanskem testu pa so spreminjali samo 149 parametrov. Oba scenarija preigravata makroekonomske spremenljivke z različno intenziteto, in sicer spremembo rasti bruto domačega produkta, spremembo stopnje zaposlenosti, spremembo obrestnih mer, spremembo cen nepremičnin, spremembo vrednosti vrednostnih papirjev, ipd. Stresni testi po drugi strani niso v celoti zajeli vseh možnih negativnih posledic trenutne evropske dolžniške krize. Po mnenju stroke je to ena večjih pomanjkljivosti letošnjih testov.
Rezultati stresnega testa
Letošnja meja oziroma prag uspešnosti je bil določen s Core Tier 1 kazalnikom kapitalske ustreznosti (v nadaljevanju CT 1), ki je modificiran splošni Tier Ratio 1 kazalnik kapitalske ustreznosti. Tier Ratio 1 podrobno definira direktiva EC/2006/48 in standard Basel 2. Prag uspešnosti je bil določen pri 5 % CT 1. Rezultat je banke razdelil v tri skupine in sicer:
• banke pod pragom uspešnosti,
• banke, katerih kapitalska ustreznost je komaj zadovoljiva, s CT 1 med 5 % in 6 % in
• zdrave banke, katerih CT 1 količnik je nad 6 %.
Rezultati za konec dvoletnega obdobja (na dan 31. 12. 2012) so pokazali, da osem bank ne dosega praga uspešnosti, šestnajst bank pa dosega pogojno zadovoljive rezultate. Te ugotovitve upoštevajo dokapitalizacije bank v letu 2011, do vključno aprila 2011. V primeru, da test ni upošteval dokapitalizacij v letošnjem letu, praga uspešnosti 5 % ne doseže dvajset bank.
Vse banke iz testa bi skupaj v dveh letih ustvarile približno 400 mrd EUR izgub po pesimističnem scenariju, ki predvideva bistveno poslabšanje gospodarskih razmer. Stresni test iz leta 2010 je pokazal, da bi banke zajete v testu, skupaj v dveh letih ustvarile 566 mrd EUR izgub, prav tako po pesimističnem scenariju. Osem omenjenih bank iz letošnjega testa, katerih kapitalska ustreznost ne dosega 5 % CT 1 potrebuje dodatnih 2,5 mrd EUR svežega kapitala. Lanskoletni stresni test je pokazal, da testa ni prestalo sedem bank, katere so potrebovale 3,5 mrd EUR dodatnega kapitala. Podobno kot lansko leto so različne priznane banke in priznani finančni posredniki naredili svoje stresne teste in ocenili dodatni potreben kapital za evropske banke. Ocene so zelo različne, vsem pa je skupno, da bi evropske banke potrebovale bistveno več dodatnega kapitala v primeru pesimističnega scenarija. Ocene so se gibale vse do 100 mrd EUR.
Razvoj makroekonomskih pokazateljev v osnovnem in pesimističnem scenariju in primerjava s stresnimi testi v letu 2010
Slovenski banki in stres test
Med testiranimi bankami v letošnjem stresnem testu sta bili Nova Ljubljanska banka d.d. (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor d.d. (NKBM). Kapitalsko ustreznost CT 1 NLB banke konec leta 2012 je bila 5,3 %, kar jo uvršča v spodnji razred med pogojno zadovoljivimi rezultati. NKBM banka je konec leta 2012 dosegla kapitalsko ustreznost CT 1 v višini 8 %, kar jo uvršča med banke z ustrezno kapitalsko ustreznostjo. NLB banka se tako uvršča med slabše evropske banke, merjene po kapitalski ustreznosti. V skladu z navodili EBA bo morala NLB banka do 15.4.2012 izboljšati kapitalsko ustreznost. Konec leta 2010 je kapitalska ustreznost CT 1 za NLB banko znašala 5,2 %, za NKBM banko pa 7,4 %.
Ugotovitve
Predstavniki EU in politika je pozitivno ocenila in predstavila rezultate stresnih testov. Rezultati so bili v rokah politike dodaten argument umirjanja naraščajoče negativne klime, vezane na evropsko dolžniško krizo. Drugačnega mnenja je bila strokovna javnost, ki je stresne teste bank podobno kot lansko leto postavila pod vprašaj. Predvsem v tistem delu, ki se nanašajo na portfelje bank sestavljene iz državnih obveznic Grčije, Portugalske in Irske in v zadnjem času vedno bolj izpostavljene Italije in Španije. Mnenje strokovne javnosti je, da so bili testi premalo strogi na področju prevrednotenja obveznic omenjenih držav v primeru močno poslabšane gospodarske situacije. Banke, katere niso dosegle praga kapitalske ustreznosti CT 1 v višini 5 %, morajo po navodilih EBA preko svojih lokalnih regulatorjev povečati kapitalsko ustreznost do konca leta 2011. Banke s pogojno zadovoljivo kapitalsko ustreznostjo (CT 1 med 5 % in 6 %) morajo do 15. 10. 2011 pripraviti plan izboljšanja kapitalske ustreznosti, implementirati pa ga morajo do 15. 04. 2012.
