Energija in surovine se dražijo – je še čas za skok na vlak rasti?

Delnice v energetskem sektorju doživljajo renesanso, jih imate v svojem portfelju?

Članek slika

Če pogledamo številke: najstarejši indeksni sklad, ki je vezan na cene energentov (simbol XLE), je medletno zrasel za skoraj 50 odstotkov. Za primerjavo je indeks S&P 500, ki vključuje največja ameriška podjetja, v enakem obdobju pridobil 17 odstotkov.

Zaradi gospodarskega okrevanja po epidemiji koronavirusa se je povečalo povpraševanje po energentih, predvsem plinu in premogu. Težava pa se je pojavila na strani ponudbe, ki povpraševanju ne more slediti. Prihajajoča zima na severni polobli in povečana poraba energije na Kitajskem, ki je hkrati tudi največji porabnik električne energije na svetu, sta povzročila krizo na strani energije in surovin.

Energetski krč zamajal kitajski tovarniški sektor

Kitajska si sicer prizadeva za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, a se predvsem industrija še vedno močno opira na fosilna goriva, ki jih zdaj primanjkuje. Pomanjkanje električne energije je na Kitajskem tako veliko, da se je septembra tovarniški sektor prvič po začetku epidemije skrčil. Energetski krč je med drugim povzročil tudi ustavitev proizvodnje tehnoloških velikanov, kot sta Apple in Tesla. Kitajska vlada zdaj obljublja, da bo stabilizirala razmere na trgu energije ter povečala nabavo premoga in utekočinjenega zemeljskega plina, kar pa jo postavlja v neposredno konkurenco z Evropo. Zato tudi nam pretijo višje cene energentov in podražitve končnih izdelkov.

Evropa se sicer zanaša na različne vire energije. Premoga je vse manj, nadomestil ga je čistejši zemeljski plin – ki pa ga primanjkuje. Poleg povečanega svetovnega povpraševanja je na ponudbo plina v EU vplivala tudi odločitev Rusije, da zmanjša plinske dobave prek Ukrajine. Hkrati je bilo letos s pomočjo obnovljivih virov energije, kot sta veter in voda, zaradi vremenskih razmer proizvedene veliko manj energije. Proizvodnja vetrne in sončne energije se je v zadnjem desetletju močno povečala, toda oba zelena vira sta znana po tem, da sta nestabilna. Ob tem je rast cen plina dodatno vzpodbudil še prehod na zeleno energijo.

Vse to se dogaja v času, ko naj bi se po napovedih Bloomberga poraba energije do leta 2050 povečala za 60 odstotkov, saj svet postopoma odpravlja fosilna goriva in prehaja na električne avtomobile, peči in okolju prijaznejše ogrevalne sisteme. Prav zato tudi Evropska komisija išče rešitve za spoprijemanje z visokimi cenami energije, ki bistveno vplivajo na rast inflacije.

Vlagatelji norijo v zelene naložbe, staro gospodarstvo pa strada

Vlagatelji so v zadnjih letih denar namesto v podjetja za pridobivanje fosilnih goriv vlagali v alternativne vire energije za zeleni prehod. Tudi podjetja so večino sredstev namenjala za naložbe v nizkoogljično prihodnost, namesto da bi se osredotočila na večjo dobavo nafte in plina.

Energetski sektor sicer zajema le 2,7 odstotka indeksa S&P 500, medtem ko sektor tehnologije zavzema 27,6 odstotka indeksa. Tako so vlagatelji v povprečju veliko bolj izpostavljeni tehnološkim delnicam, kot pa delnicam v sektorju energije in surovin.

To ne škodi v času visoke volatilnosti, do izraza pa pride v letu, kot je letošnje, ko bi lahko donosi energetskega sektorja močno premagali donos tehnoloških delnic. Podobno se je zgodilo v letih 1968-1982, ko je indeks Dow Jones dosegal rekordne vrednosti, vendar je večina vlagateljev utrpela izgube, saj je inflacija spodkopala njihovo kupno moč. Vlagatelji s sredstvi v energetskem sektorju so se v tem časovnem obdobju odrezali veliko bolje.

Pozor! Energetski sektor med bolj volatilnimi

Energetski sektor je za aktivne vlagatelje pravi izziv, saj se cene energije lahko v trenutku spremenijo. To se je zgodilo na začetku epidemije COVID-19. Zaprtje gospodarstva in upad povpraševanja je močno vplival na cene delnic naftnih družb, več podjetij je šlo v stečaj.

Zaradi visoke nihajnosti cen je zato potrebno izpostavljenost do tega sektorja v portfelju primerno prilagoditi, tveganje pa zmanjšati z razpršitvijo sredstev, kar najlažje naredimo z izbiro primernega sklada. V sklopu Vzajemci Skupine lahko izberete naslednje sklade s področja energije: Infond Energy, Generali Surovine in Energija, Amundi Funds Equity Global Resources, Raiffeisen-Active-Commodities in RCM Energie Aktien.

Koliko so medletno pridobili skladi energije pri Vzajemcih?

Donosnost skladov, ki so v sklopu Vzajemci Skupine, si lahko pogledati v spodnji tabeli. Kljub temu je vstopati na trg, ki je na rekordnih vrednostih, vselej zelo tvegano, še posebej v sektorju energije in surovin, ki je znan po svoji volatilnosti. Poleg tega pa pretekli donosi nikoli niso garancija za prihodnje. Ob tem je ažurno prilagajanje portfelja nujno, pri čemer se lahko obrnete na svetovalce Vzajemci Skupine.

Sklad Medletna rast v %
Infond Energy 83,3
Generali Surovine in energija 60
NLB Skladi - Naravni viri delniški 50,4
Amundi Funds Equity Global Resources 2,4
RCM Active - Commodities 31,8
RCM Energie Aktien 54,4

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Lahko visoke cene nepremičnin obrnemo sebi v prid, tudi če nismo fizični lastniki?

23.11.2021

P. Bedene

Razbijamo mite o vzajemnih skladih: preverite, ali so prava naložba za vas

18.11.2021

P. Bedene