Evropska unija vidi svoj največji potencial v učinkovitejši rabi energije. Leta 2007 si je zadala cilj znižanja porabe energije za 20 odstotkov glede na pričakovano porabo v letu 2020 v višini 1.842 milijonov ton naftnega ekvivalenta (Mtoe).
Glede na zadnje projekcije bi nam uspelo znižati le za 9 odstotkov na 1.678 Mtoe, kar je le polovica zastavljenih ciljev povišanja energetske učinkovitosti do leta 2020. Zato je marca evropska komisija izdala nov strateški načrt, v katerem je začrtala obvezujoče cilje glede varčevanja z energijo.
Čeprav so države članice v zadnjih letih povečale zanimanje za energetsko varčnost, je le-ta še vedno na prenizki stopnji prioritet. Na področju poslovnih in stanovanjskih gradenj je zavedanje o prednostih učinkovite rabe energije še toliko nižje.
Strateški načrt nalaga javnemu sektorju obnovo vsaj 3 odstotkov javnih nepremičnin na leto. Javna uprava bo morala kupovati ali najemati le energetsko najbolj varčne prostore. Prav tako bo treba upoštevati visoke energetske standarde pri nakupih raznih službenih naprav.
Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo energije, bi morala omogočiti porabnikom zmanjšati porabo energije. Države članice bi morale spodbujati iskanje novega ravnovesja pri delitvi stroškov med najemodajalci in najemojemalci. Morale bi zmanjševati konflikt interesa med obema stranema. Najemodajalci namreč nimajo interesa investirati v večjo energetsko varčnost objekta, ker stroške energije plačuje najemojemalec. Ta tudi ni motiviran vlagati, ker ni lastnik tega objekta. S tem nastane situacija, v kateri so nepremičnine energetsko potratne, kar vodi k večjim energetskim stroškom.
