Odpadki so večni problem naše družbe. Z naraščanjem števila prebivalstva in povečevanjem potrošnje se povečuje tudi količina odpadkov. Kam z vsemi odpadki, je glavni problem. Nekatera smetišča se zakoplje, druga se samo širijo. Upravljanje z odpadki je lahko zelo donosna panoga, a tudi zelo zapletena. Prva rešitev je recikliranje. Vendar se vseh odpadkov ne da reciklirati. Druga učinkovita alternativa je pridobivanje energije iz odpadkov.
Tehnologija, s katero pridobivamo energijo iz odpadkov, se je v minulih letih zelo razvila. Prav tako je postala popularna v razvitih državah, kjer proizvedemo večji delež odpadkov v primerjavi z razvijajočim se svetom. Z uporabo te tehnologije lahko zagotovimo trajno in relativno poceni energijo za končne uporabnike. Na začetku so se za zanjo zanimali predvsem javni investitorji, zdaj pa privablja vedno več zasebnega kapitala.
Glavni gonilniki rasti so podpora zakonodajalcev, rast cen fosilnih goriv in rast povpraševanja po energiji. Uporaba te tehnologije omogoča državam pridobivati emisijske točke, varčevati z drugimi viri energije in ustvariti nova delovna mesta. Zgraditev povprečnega objekta zaposli od 300 do 500 gradbenih delavcev, medtem ko upravljanje objekta stalno zaposli 50 ljudi. Največja ovira hitrejše implementacije je visoka začetna investicija. Kot vsaka naprednejša elektrarna rabi tudi ta za nemoteno delovanje izučene strokovnjake in neprestan nadzor.
Na svetu je preko 900 elektrarn, ki uporabljajo to tehnologijo in proizvedejo 130 TWh elektrike na leto iz 200 milijonov ton odpadkov. Analitska hiša Pike Research ocenjuje velikost trga v letu 2016 na dobrih 10 milijard EUR, kar predstavlja 24,2-odstotno letno rast med letoma 2010 in 2016.
Evropo bi lahko šteli med tiste dele sveta, ki najhitreje sprejemajo to tehnologijo. V Evropski uniji (EU) se upravljanje odpadkov jemlje resno. EU je Poljski naložila kazen 40.000 evrov na dan zaradi slabega upravljanja odpadkov. Zato Poljska načrtuje postavitev 11 elektrarn, s katerimi bodo pridobivali energijo iz odpadkov. Novi načrti glede postavitve takšnih objektov prihajajo tudi iz drugih držav EU. Rezultat nagrajene študije, ki jo je pripravil raziskovalec Kofi Apea Adu-Gyamfi, dokazuje, da bi lahko energija iz odpadkov zagotovila do 50 odstotkov energetskih ciljev Velike Britanije, ki jih mora doseči iz naslova alternativnih virov energije do leta 2020. Graf prikazuje primerjavo med ZDA in Veliko Britanijo na eni strani ter Dansko in Nemčijo na drugi. Vidimo, da imata ZDA in Velika Britanija še ogromno prostora za razvoj učinkovitega upravljanja odpadkov.
Segmentacija upravljanja odpadkov po državah
Vir: Biocycle in Eurostat
