Februar je za delniške trge večine držav v razvoju pomenil konsolidacijo po tečajnih dobičkih v preteklih mesecih. Ponovno so razvijajoči se trgi (EM) glede razvoja tečajev ostali za uveljavljenimi industrijskimi državami.
Po krajši prekinitvi v zadnjem četrtletju 2012 se zdi, da se bo trend, ki traja že od leta 2010, še nadaljeval in celo nekoliko razširil. Borze držav v razvoju so ponovno beležile zelo neenoten razvoj. Razmeroma zmerni pa so bili tečajni odbitki v večini držav vzhodne Evrope.
Korekcija BRIC-a
Nasprotno so države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) utrpele prav močne padce v višini 4 - 5 %. Toda slednje ni vplivalo na nekatere manjše trge jugovzhodne Azije, kjer se je nadaljeval trend rasti. Delniški tečaji na Filipinih, Tajskem ali Indoneziji poznajo trenutno le eno smer – čeprav ocen še zdaleč ne moremo več označevati kot poceni. Vedno večje razlike glede ocen in donosnosti se ne nadaljujejo le med posameznimi državami, temveč tudi med posameznimi tržnimi segmenti in panogami. Relativno šibek razvoj še naprej velja za vrednostne papirje rudarskih podjetij in delno za zelo ciklična industrijska podjetja. Večje povpraševanje, tudi po večini zaradi še visokih ocen, obstaja za potrošniške delnice.
Močnejši zagon Kitajske in Indije pričakovan v drugi polovici leta
Pri konjunkturi predhodnih kazalnikov lahko za razvijajoče se trge (EM) po večini beležimo zgolj skromno rast. Tako Kitajska kot Indija sta nazadnje razočarali. Ponovno poživitev gospodarstva lahko najverjetneje pričakujemo šele v drugi polovici leta. Ne glede na to bo lahko Kitajska še naprej delovala kot lokomotiva gospodarske rasti in tudi dosegla cilj 8 – 8,5 %, ki ga je za rast v 2013 postavila vlada. Na sploh pa je treba upoštevati, da je bila osrednja gonilna sila rasti v mnogih deželah v razvoju v zadnjih letih zlasti masovna širitev podeljevanja kreditov. To je povzročilo povsem naravno bistveno večje zadolževanje zasebnih gospodinjstev in podjetij. Toda njihova absolutna višina še ni razlog za skrb. Vendarle se ohranitev tega tempa rasti pri širitvi kreditiranja za večino držav zdi komaj mogoča, kar tendenčno pomeni nasprotni veter za gospodarski razvoj. Prihodnje rasti bodo morale v večji meri izhajati iz dobičkov pri produktivnosti – za kaj takega pa so najpogosteje potrebna močnejša vlaganja, odprava birokracije in korupcije in deloma nova usmeritev gospodarske politike. Aktualni konjunkturni predah v mnogih državah v razvoju zato ni povsem naključen in ga nikakor ne smemo povezovati le z recesijo v evrskih državah.
Obveznice razvijajočih se trgov (EM) ostajajo še naprej cilj za bistven dotok finančnih sredstev. Kljub temu lahko tu in tam pride do korekcij tečajev. Deloma so te korekcije že bile izvedene – zaradi zadnjega rahlega porasta donosov pri ameriških državnih obveznicah namreč. Za prihodnja leta pa ostajajo obeti za delnice, obveznice in valute večine držav v razvoju še naprej pozitivni.
