Emerging markets report

Junija so se delnice na novih trgih gibale (Emerging Markets - EM) neenotno, pri čemer je večina indeksov v mesečni primerjavi razvoj zaključila z manjšimi izgubami. Poleg že tako prisotnih bojazni zaradi inflacije in obresti so vzdušje na trgu tokrat zlasti bremenili za mnoge udeležence na trgu nepričakovano slabi konjunkturni podatki ZDA in posledično padajoči tečaji ameriških delnic. S sicer šibkejšo in podpovprečno, toda še vedno jasno pozitivno gospodarsko rastjo v ZDA bi svet še lahko dobro živel. Če pa bi nasprotno ameriško gospodarstvo zapadlo v stagnacijo ali celo recesijo, bi imelo to občutno negativne posledice za gospodarske obete po vsem svetu – zlasti ker tudi s strani Evrope in Japonske trenutno prav tako ne gre pričakovati močnejših gospodarskih vzgibov in je tudi na Kitajskem vedno več znakov popuščanja gospodarske rasti. Dodatno pa vzdušje bremeni ponovno zaostrovanje krize zadolževanja v območju evra z njenimi vedno večjimi političnimi tveganji v prizadetih perifernih državah, pa tudi v osrednjem evroobmočju. Da kupuje Kitajska s svojimi obsežnimi deviznimi rezervami v velikem stilu državne obveznice perifernih držav, denominirane v evrih, utegne biti poleg strateško političnih razmišljanj povezano v veliki meri tudi z lastnimi gospodarskimi interesi. Evropa je največji trgovinski partner Kitajske, zato bi morebitni finančni kolaps evroobmočja močno prizadel kitajsko izvozno gospodarstvo. Ob koncu meseca se je trenutno že zelo negativno vzdušje ponovno obrnilo v smeri pozitivnega, zlasti ob prvih znakih odobritve naslednje tranše pomoči za Grčijo. V pomoč je bil na tem mestu najverjetneje sklep 28 držav pod vodstvom ZDA, da dajo na trge okoli 60 milijonov barelov nafte iz naslova strateških naftnih rezerv, kar je občutno znižalo ceno nafte. Vzporedno s tečaji na Wallstreetu so občutno poskočile tudi delnice na večini novih trgov, s čimer so odpravile svoje izgube, ki so nastale od začetka meseca – na nekaterih trgih je to na koncu zadoščalo per saldo celo za rahel plus. Omembe vredno je, da so se kitajske delnice gibale v mednarodni primerjavi junija prav stabilno. Potem ko je bila Kitajska v preteklih 18 mesecih eden od najšibkejših novih trgov, utegne to morebiti pomeniti spremembo trenda navzgor.

Bistvena izboljšanja tečajev delniških trgov ob koncu meseca

Narodna gospodarstva novih trgov se v celoti gibljejo v smeri rasti, toda pogosteje je že opaziti znake jasnega pešanja gospodarske dinamike. To razumemo v večji meri kot začasen zdrs rasti v okviru daljšega obdobja nedotaknjene rasti. Slika je podobna tudi v državah regije Srednje in Jugovzhodne Evrope (države CEE). Rastoča industrijska proizvodnja zaradi visokega povpraševanja iz tujine skrbi za vedno večje zaposlovanje; toda predhodni kazalniki opozarjajo na rahlo upočasnitev konjunkturne dinamike, prav tako pa je delno opaziti še naprej rastoče stopnje inflacije. Slednje vzpodbujajo zlasti višje cene živil in goriv. Obeti za večino osrednje in vzhodno evropskih valut ostajajo še naprej pozitivni – četudi so se napovedi glede zunanje trgovine v zadnjem času nekoliko skalile. Veliko tveganje ostaja kriza zadolževanja v evrskem območju in s tem morebitno grozeče konjunkturno pešanje največjih trgovinskih partnerjev držav CEE.

Pregled po državah

 

Kitajska

Indeksi prodajnih menedžerjev in predhodni kazalniki opozarjajo na nadaljnjo upočasnitev kitajske gospodarske rasti. Hkrati pa se zdi, da nekoliko popušča tudi pritisk cen. Toda počakati je treba, ali je s tem že pod kontrolo, ko je omenil kitajski premier. Medtem ko je finančnemu angažmaju Kitajske v evroobmočju posvečene veliko pozornosti, je bila veliko obsežnejša finančna injekcija znotraj kitajskega gospodarstva komaj opažena. Po navedbah Reutersa načrtuje kitajska vlada s skoraj 3 milijardami renminbijev (preračunano okoli 460 mrd. ameriških dolarjev) prestreči neuspešne kredite lokalnih vlad in jih delno poravnati. V ponazoritev slednje navedbe: na višku ameriške nepremičninske krize je dala ameriška vlada na voljo ameriškemu finančnemu sektorju v okviru programa TARP okoli 880 mrd. ameriških dolarjev. Če bi to vsoto postavili v sorazmerje glede na velikost kitajskega oz. ameriškega narodnega gospodarstva, potem predstavlja doslej komaj opaženi kitajski reševalni sveženj kar 1,5 TARPa! Četudi si lahko Peking trenutno te vsote primerljivo brez težav privošči, pa te vendarle pojasnjujejo nasprotno stran medalje kitajskega razcveta. Mnogi projekti, zlasti na področju izgradnje infrastrukture, pa tudi pri izgradnji industrijskih kapacitet, so z gospodarskega vidika povsem nerentabilni. Ker pa jih morajo banke kljub temu sofinancirati, povzročajo tudi pri njih obsežne neuspešne kredite. Kljub načrtovani državni finančni injekciji utegnejo tudi banke utrpeti amortizacijo v milijardni višini, ki pa jih bodo domnevno lahko financirale iz svojih pričakovanih dobičkov.

Kitajski delniški trg sicer še ne kaže trenda navzgor, a je bil junija primerljivo v dobri kondiciji. Morebiti utegne to nakazovati konec podpovprečnega razvoja vrednosti kitajskih delnic. Zlasti močno so se povzpeli tečaji mnogih proizvajalcev cementa, ki lahko močno profitirajo od načrtovane gradnje okoli 36 milijonov socialnih stanovanj v naslednjih letih. Relativno stabilne so bile tudi bančne delnice. Na aktualnih ravneh tečajev jih sicer ne moremo označiti kot dragih, a tudi ne kot prav poceni, zlasti ker so s strani večine analitikov zelo nizko ocenjeni odstotki neuspelih kreditov verjetno prenizki in se utegnejo v naslednjih letih zvišati.

Indija

Indijska vlada se je odločila, da zviša cene goriv – to pa utegne povzročiti nadaljnjo rast inflacije in porast indeksa veleprodajnih cen za nadaljnjih 0,3 %. Tudi pri cenah živil je inflacija veliko bolj trdovratna, kot je bilo pričakovati. Kljub temu pa lahko na osnovi podatkov za julij pričakujemo prvo očitno popuščanje inflacije – to pa utegne pregnati tudi bojazni spričo novih zviševanj obresti in dati poleti veter v jadra indijskih obveznic.
Delniški trg se je komaj obdržal nad najnižjo ravnjo iz februarja in si je proti koncu meseca že dodobra opomogel. Mednarodna tveganja, bojazni pred inflacijo in obrestmi utegnejo tudi v naslednjih tednih poskrbeti za še večja nihanja. Z vidika ocene pa ima trg spričo še naprej dobrih dobičkov podjetij in pozitivnih napovedi glede rasti v Indiji vsekakor potencial za jasne rasti tečajev v naslednjih šestih do dvanajstih mesecih.

Brazilija

V Braziliji so konjunkturni podatki nazadnje pozitivno presenetili – gospodarski podatki so bili nekoliko močnejši, stopnja inflacije pa nekoliko nižja, kot so bile prvotne bojazni. Po več mesecev trajajočem padanju tečajev delnic in v celoti zelo negativnemu vzdušju na trgu je to povzročilo jasno olajšanje, ki se bo verjetno nadaljevalo tudi v naslednjih tednih in mesecih. Celoten trg, zlasti pa delnica rudarskega velika Vale, je profitiral ob presenetljivi napovedi obsežnega odkupa delnic. S tem je podjetje v prvi vrsti razpršilo bojazni mnogih vlagateljev, da utegne vlada v večji meri posegati v podjetje in z vidika delničarjev uveljavljati neprivlačne investicije. Prav stabilne so bile tudi delnice bank, ki so v preteklih tednih močno padle, zagon pa so jim tokrat dali zlasti boljši obeti glede inflacije.

Rusija

V Rusiji se nadaljuje okrevanje gospodarstva. Nadaljnja negotovost glede kandidatur predsednika vlade Putina ter predsednika države Medvedjeva na predsedniških volitvah, pa tudi padec cen nafte junija sta povzročila odtok kapitala iz Rusije. Centralna banka je pustila vodilno obrestno mero konec junija nespremenjeno, kot je pričakovala večina udeležencev na trgu. Letošnja letina naj bi bila dobra; zato s strani cen živil v Rusiji v primerjavi z lani (izredno sušno obdobje) ne gre pričakovati bistvenega pritiska zaradi inflacije. Lahko pa je tak razvoj pozitivno opažen v stopnjah inflacije v drugi polovici leta. Rubelj je ostal kljub padcu cen nafte v mesečni primerjavi konec meseca domala nespremenjen v primerjavi s košarico valut evro-ameriški dolar. Tudi donosi ruskih obveznic so bili v mesečni primerjavi skoraj nespremenjeni, tako so ruske obveznice junija obdarile vlagatelje v obveznice z denominacijo v evrih skupno z manjšo rastjo vrednosti.
Ruski delniški trg je junija po velikih nihanjih zaključil skupno v plusu. Opaziti je bilo večjo spremembo interesa vlagateljev od nazadnje naftnih in plinskih vrednostnih papirjev v banke, rudnike in telekomunikacije.

Turčija

Visoka gospodarska rast v Turčiji v zadnjih mesecih (+11 % na letni osnovi za prvo četrtletje 2011) vodi – pa naj še tako preseneča – zaradi visokega uvoza in močne odvisnosti države od surovin v nenehno poslabšanje turške plačilne bilance. Stopnja inflacije je sicer nazadnje pozitivno presenetila z rastjo cen za „le“ 6,2 % na letni osnovi (maja je znašala še 7,2 %). Surovinska odvisnost države in še naprej zelo dinamično domače povpraševanje ostajata bistvena dejavnika tveganja za dolgoročno stabilnost cen. Centralna banka je vodilno obrestno mero v skladu s pričakovanji pustila nespremenjeno, potem ko jo je v preteklih mesecih dvakrat znižala, da bi zmanjšala privlačnost za dotok kapitala iz tujine. Ravni donosov turških obveznic so junija skupno kazale rast. Obeti za Turčijo glede inflacije se utegnejo v drugi polovici leta bistveno poslabšati, če bodo ostale cene nafte tako visoke. To bi sicer utegnilo na okope priklicati emisijsko banko, hkrati pa odpreti tudi potencial za ponovno nekoliko močnejšo valuto.

Delniški indeks ISE-100 na carigrajski borzi je junij zaključil domala nespremenjen po močnih nihanjih v primerjavi z zaključkom preteklega meseca. Po – z vidika večine vlagateljev - pozitivnem rezultatu parlamentarnih volitev se nadaljuje rast udeležb pri dobičku. Na prodajni strani so bili zlasti tuji vlagatelji. V drugi polovici meseca pa je indeks uspel te izgube ponovno nadoknaditi.

Poljska

Poljsko narodno gospodarstvo je še naprej robustno, bistven motor rasti je bilo nazadnje dobro povpraševanje doma. Nazadnje objavljeni rezultati maloprodajnega prometa ter odkupljena industrijska proizvodnja kažejo jasno rast v primerjavi z lanskim letom, ponovno pa se je znižala tudi brezposelnost. Inflacija je nasprotno poskrbela za negativno presenečenje in bila z rastjo 5 % (letna stopnja) dvakrat tako visoka kot ciljna vrednost centralne banke. Tak razvoj daje več verjetnosti za nova zvišanja obresti s strani centralne banke v teku leta - junija je ta v skladu s splošnimi pričakovanji vodilno obrestno mero zvišala za 0,25  %. Vendar pa centralna banka pri tem ne bo mogla zanemariti gospodarskega razvoja v evroobmočju. Če bi se konjunkturni obeti v največjih trgovinskih partnerjih Poljske skazili, bi lahko morebitno zvišanje obrestne mere delovalo kontraproduktivno, to pomeni, da ne bi imelo takojšnjega oz. bi imelo manjši učinek. Junija so se tečaji poljskih državnih obveznic zvišali. Zlot je nihal močneje, a je ostal v mesečni primerjavi skoraj nespremenjen.
Poljski delniški trg je zabeležil minus za več kot 3 %, pri čemer so nadpovprečno izgubili bančni vrednostni papirji.

Republika Češka

Češko gospodarstvo si je sicer v celoti jasno opomoglo po krizi – zlasti mu je v prid povpraševanje iz tujine, posebej iz Nemčije. Rast za prvo četrtletje 2011 so glede na prve ocene jasno zvišali na 2,8 % letne stopnje. Izvoz in uvoz v primerjavi z lanskim letom še vedno izkazujeta visoke stopnje rasti, tudi industrijska proizvodnja je na bistveno višji ravni. V naslednjih mesecih utegne sicer dinamika popustiti, saj predhodni kazalniki že nakazujejo rahlo popuščanje. Rast bo še naprej vzpodbujal izvoz, a se zdi, da doslej še ni zajela širše osnove doma. Pozitivne učinke močnejše rasti na izvoznem trgu v Nemčiji pa bodo v večji meri spet uničili češki državni varčevalni programi. Stopnja inflacije je nazadnje porasla na 2 % (letna stopnja). S tem je v tolerančen pasu centralne banke; vendar utegne biti emisijska banka hitreje od pričakovanj primorana zvišati obrestne mere. Tečaji čeških obveznic so junija nekoliko padli; češka krona je v primerjavi z evrom nekoliko pridobila.
Češki delniški trg je junija zabeležil rahel minus v višini 2 %. Elektro gospodarsko podjetje CEZ in naftni koncern Unipetrol pa sta sodila med največje poražence.

Madžarska

Madžarsko gospodarstvo je v prvem četrtletju leta 2011 beležilo rast v višini 2,5 % v letni primerjavi – zlasti zaradi visokega izvoza, medtem ko je notranje povpraševanje ostalo šibko. Tudi Madžarski je bilo v prid zlasti povpraševanje iz tujine, kar se med drugim kaže v stabilni trgovinski bilanci. S skoraj 800 milijardami evrov je Madžarska zabeležila v prvem četrtletju doslej največji presežek v plačilni bilanci v svoji zgodovini. Indeks prodajnih menedžerjev je na področju proizvodnje zabeležil porast na 54,4 in s tem nakazuje nadaljnjo jasno rast – vendarle pa manjkata poslovno vzdušje in zaupanje potrošnikov. Stopnja inflacije je pozitivno presenetila udeležence na trgu in je padla močneje od pričakovanj. Če bi dinamika inflacije v drugi polovici leta popustila, kot to napoveduje centralna banka, se lahko oblikuje manevrski prostor za znižanje obresti. Forint je junija nihal močneje, v mesečni primerjavi je madžarska valuta skupno pridobila na vrednosti v primerjavi z evrom. Tudi tečaji madžarskih obveznic so nihali glede na naklonjenost vlagateljev tveganju, v celoti pa so popustili. Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna.
Madžarski delniški trg je junija zabeležil rahel minus v višini 3 %. Naftni koncern MOL je z minusom za več kot 10 % izgubil nadpovprečno veliko.