„Tapering“ utegne vsaj kratkoročno imeti negativne posledice na delnice, obveznice in valute držav na pragu razvitosti.
Novembra je večina delniških trgov držav na pragu razvitosti beležila izgube tečajev, medtem ko so se lahko razviti trgi pretežno veselili rasti tečajev. Nasproti splošnemu trendu na razvijajočih se trgih pa so pozitivne rezultate zabeležile kitajske in nekaj vzhodnoevropskih delniških borz.
Dve osrednji temi sta prevladovali v razpravi na finančnih trgih: na eni strani nadaljevanje špekulacij o tako imenovanem „taperingu“ ameriške centralne banke, na drugi pa reformni nameni kitajskega vodstva. „Tapering“ (kdaj in v kakšnem obsegu že pač bo) utegne vsaj kratkoročno imeti negativne posledice na delnice, obveznice in valute držav na pragu razvitosti. Kitajski načrti glede reform bi lahko v naslednjih četrtletjih nekoliko ustavili kitajsko gospodarsko rast. Spričo izjemnega pomena Kitajske za mnoge razvijajoče se trge lahko ima to v naslednjih mesecih
na sploh prav nasproten vpliv na mnoge države na pragu razvitosti, zlasti izvoznice surovin. Toda dolgoročno glede tega so komentatorji enotnega mnenja da utegnejo reformni načrti Kitajske skupno pozitivno vplivati na Kitajsko in razvijajoče se trge.
Rast ZDA in Evrope pomembna za trge v razvoju
Ob tem je treba upoštevati, da segajo načrti v obdobje naslednjih 10 let. Pozitivno presenečeni so bili mnogi opazovalci na trgu, da se kitajsko vodstvo reform loteva očitno izredno odločno in energično. Z vidika konjunkture ostajajo obeti za leto 2014 pozitivni. Za ZDA kot največje narodno gospodarstvo kažejo znaki še naprej v smeri rahlega pospeševanja gospodarske rasti. Spričo podobnih pričakovanj v preteklih dveh letih, ki so razočarala, pa je mnogo kje čutiti določeno mero skepse, ali bodo ta pričakovanja glede rasti dejansko izpolnjena. Za države na pragu razvitosti pa ostaja ameriška gospodarska rast le eden od mnogih dejavnikov. Prav tako pomembna sta razvoj konjunkture v evroobmočju in notranja konjunktura v velikih državah na pragu razvitosti (Brazilija, Kitajska, Indija, Rusija). Glede slednje trenutno še ne moremo prepoznati prave dinamike navkreber. A ne s memo pozabiti na Japonsko. Spričo katastrofalne demografske situacije in izredno visokih državnih dolgov je država stisnjena ob steno. Poleg tega vedno šibkejši jen izpostavlja druge izvoznike zlasti iz azijskih sosednjih držav dodatnemu pritisku. Zelo verjetno bodo še nekaj let nujne nadaljnje devalvacije jena, da bi se lahko japonska vlada vsaj delno približala gospodarskim načrtom. To pa spet pomeni tveganje valutnih spopadov in trgovinskih konfliktov. V tem že tako močno dezinflacijskem okolju svetovnega gospodarstva s tem izvaža Japonska svojo lastno deflacijo. Centralne banke, ki jih v zadnjem času vedno bolj vidimo kot vsemogočne (in se kot take tudi same v vedno večji meri predstavljajo), se utegnejo zaradi tega kaj kmalu znajti na meji svojih zm
ogljivosti.
Razlike med trgi
Na sploh je treba razvijajoče se trge glede rasti, razvoja inflacije, produktivnosti in odvisnosti od tujega kapitala še naprej obravnavati zelo diferencirano. Četudi se zdi ocena pogosto dokaj privlačna, pa še vedno obstaja velik pritisk s strani razvoja dobička. V naslednjih mesecih bo treba upoštevati še volatilni razvoj v državah na pragu razvitosti zlasti v državah z deficitarnimi trgovinskimi in plačilnimi bilancami (npr. Indija, Indonezija, Turčija).
