Obeti za delnice kot tudi obveznice in valute večine držav na meji razvitosti za prihodnja četrtletja vendarle še naprej pozitivni.
Delniški trgi večine držav na meji razvitosti so si novembra nekoliko oddahnili. Indijske in filipinske delnice so nasprotno nadaljevale svoj porast iz preteklih mesecev, medtem ko so kitajske delnice A ponovno nekoliko padle. Ob tem so bili za prvo polovico novembra domala povsod značilni občutni padci tečajev; v drugi polovici meseca so nato tečaji sicer spet močno porasli in to dinamiko nadaljevali tudi v prvih dneh decembra.
Globalna tveganja izhajajo iz Evrope, Japonske in ZDA
Na gospodarskem področju se v mnogih državah na meji razvitosti še naprej kopičijo znaki rahle rasti konjunkture. Toda še naprej obstajajo globalna tveganja glede rasti, ki izhajajo iz Evrope, Japonske in ZDA in utegnejo zavreti tudi narodna gospodarstva držav na meji razvitosti. Toda slednje še razpolagajo z manevrskim prostorom, da bi lahko z denarnimi in fiskalno političnimi ukrepi vzpodbudile lastno gospodarstvo. To nenazadnje velja za Kitajsko. Tako uradni podatki o konjunkturi kot tudi razvoj svetovnih tržnih cen za industrijske kovine kažejo, da je Osrednje kraljestvo očitno za enkrat že preseglo dno krivulje in da se dinamika gospodarske rasti ponovno pospešuje. Na to, kako trajna bo ta rast, pa je treba seveda počakati.
Medtem ko so ciklični narodno gospodarski obeti skupaj prav pozitivni, se države na meji razvitosti dolgoročno soočajo z veliko večjimi izzivi. To zadeva med drugim njihovo že več let padajočo rast produktivnosti, trajno slabe standarde pri vodenju podjetij in delniških pravicah, še naprej visoko odvisnost od izvozne industrije, ki temelji na surovinah ter gospodarska in finančna tveganja, ki izhajajo iz trajajoče rasti vrednosti valut. Prav glede slednjega je dolgoročno mogoče le malo kaj spremeniti, medtem ko prva navedena problematična področja vsaj zelo dolgoročno omogočajo izboljšanje.
Finančna kriza lahko trajno usmeri kapitalske tokove na razvijajoče se trge
Finančna kriza v razvitih industrijskih državah utegne v naslednjih letih trajno usmeriti kapitalske tokove na razvijajoče se trge, kar bi na teh trgih pripeljalo do novih strukturnih neravnovesij. To pa bi v državah na meji razvitosti spet lahko povzročilo naslednjo krizno situacijo. Vsekakor to ni nujno sosledje dogodkov in če že, bi se lahko v ospredju pojavilo šele v nekaj letih. Toda navedenim dejavnikom tveganja je treba posvetiti vso skrbno pozornost. Za vlagatelje pomeni to prav pozitivno napoved za naslednjega 1 do 3 leta, medtem ko bo za kasneje vedno bolj na mestu tudi previdnost. Glede na dolgoročni profil tveganja in donosa se zdi, da so vsaj trenutno delnice razvijajočih se trgov privlačnejše kot obveznice. Ne nazadnje to velja zato, ker vlagatelji v globalnem lovu za donosi in spričo krize v industrijskih državah začenjajo podcenjevati tveganja izpada za obveznice držav na meji razvitosti. Ne glede na to ostajajo obeti za delnice kot tudi obveznice in valute večine držav na meji razvitosti za prihodnja četrtletja vendarle še naprej pozitivni – tako absolutno kot tudi relativno v primerjavi z razvitimi trgi.
