Naravne nesreče, ki navadno prizadenejo neko ožje območje, spremlja človeška tragedija. Čeprav ekonomskih posledic nikakor ne moremo primerjati z izgubo človeškega življenja, je vpliv naravnih nesreč na gospodarstvo večinoma precej manjši od finančnih šokov.
Ocene ekonomskih posledic zadnje japonske tragedije so zelo različne, kljub temu pa velja širši konsenz, da bodo negativni učinki na gospodarstvo precej manjši kot tisti v luči svetovne finančne krize. Za primer lahko vzamemo potres v japonskem pristaniškem mestu Kobe, do tedaj je bil to šesti največji, ki je leta 1995 povzročil za 2 odstotka japonskega BDP škode, umrlo pa je 6400 ljudi. Okrevanje, ki bi po prvotnih ocenah lahko trajalo skoraj desetletje, je bilo mnogo krajše, saj so se aktivnosti povrnile v prejšnje stanje že po nekaj več kot letu dni. Japonska rast BDP bo po nekaterih ocenah letos ničelna ali celo negativna, čeprav se je pred potresom pričakovala okoli 1-odstotna rast. Znižanje napovedi pa se nanaša na kratko obdobje in dolgoročne slike ne spreminja bistveno.
Zakaj naravne katastrofe povzročajo manj škode od finančnih šokov?
Obstaja nekaj poglavitnih razlogov, zakaj naravne katastrofe povzročajo manj škode od finančnih šokov. Prvi razlog je geografski. Potres na Haitiju leta 2010 je imel denimo precej večji negativen ekonomski vpliv na to državo kot katera koli finančna kriza. Z vidika svetovne ekonomije pa je bil vpliv zanemarljiv. Hurikan Katrina, ki je prizadel ameriško zvezno državo Louisiano, je tam za štiri leta upočasnil gospodarsko aktivnost. Naravne katastrofe imajo navadno neposredni učinek na manjši del države ali regije, medtem ko finančni šoki vplivajo na celotno gospodarstvo. Drugi razlog je ta, da se neposredni negativni vpliv na BDP države z naravno nesrečo nekoliko izniči zaradi investicij v rekonstrukcijo oziroma izgradnjo, ki ima pozitivne učinke na BDP. Po nekih ocenah bo obnova zadnjega potresa na Japonskem v naslednjih letih pripomogla k 5-odstotnemu dvigu BDP te države. Pri finančnih šokih takšen potencial rasti ne obstaja. Tretji razlog je predvidljivost dogodkov. Učinke in trajanje posledic naravnih nesreč se da izračunati, medtem ko finančna kriza povzroča večjo negotovost in s tem strah na borzah. Posebnost japonskega potresa je vgrajena negotovost zaradi nepredvidljivih posledic jedrske krize. Zadnji razlog pa je družbeni odziv. Ob naravnih nesrečah je državi pripravljen pomagati ves svet, medtem ko pri reševanju nasedlih finančnih naložb takoj naletimo na odpor javnosti.
Sklep
Za zaključek lahko ugotovimo, da bodo verjetno ekonomske posledice zadnje japonske tragedije precej nižje od tistih, ki so jih prinesle finančne krize, in da ne bodo prinesle globalnega ohlajanja gospodarstva. To pa nikakor ne izniči dejstva, da je človeška tragedija tukaj največji strošek, ki se ga nikoli ne bo dalo povrniti.
