Pozdravljeni! Imam prosta sredstva, katerih ne bom potreboval še najmanj 2 leti. Vezava na banki mi ne ustreza, zato me zanima, kaj bi mi priporočali?
Odgovarja Myhajlo Todurov, [email protected]
Varčevanje na banki predstavlja osnovni tip varčevanja slovenskih vlagateljev. A se to spreminja, saj trenutno okolje kaznuje varčevalce in nagrajuje tiste, ki si denar sposojajo. Predstavljajte si naslednji scenarij: sosedu posodite 1.000 evrov za eno leto. Čez eno leto se ta oglasi na vaših vratih in posojilo vrne z vračilom 950 evrov. Torej ste morali vi plačati za to, da ste lahko posodili denar. V praksi pri posojanju denarja banki seveda ni tako, razen če upoštevamo še stopnjo inflacije. Če vam banka ponudi 0,5 % za vaš depozit, inflacija pa v istem času znaša 1,5 %, ste realno izgubili 1 % vrednosti vašega denarja. Kot da to še ni dovolj, vas je banka na drugi strani nagradila tudi z višjimi stroški storitev, saj mora nekje nadoknaditi "izgubljeno" zaradi rekordno nizkih obrestnih mer.
Veliko tega, kar se danes dogaja, ni zapisano v ekonomskih teorijah. V teoriji so nizke in negativne obrestne mere koristne za takšno obdobje, v katerem smo se znašli danes. To bi moralo znižati stopnjo varčevanja ter spodbuditi porabo. A v praksi so se obrestne mere znižale, ljudje pa so začeli več varčevati, saj želijo isto višino obresti, kot so je bili deležni prej.
Zaradi zgoraj zapisanega v zadnjem času opažamo naraščajoče zanimanje vlagateljev za bolj tvegane produkte, ki bi praviloma morali imeti višje potencialne donose. V kolikor je izpostavljenost vlagatelja tovrstnim produktom previsoka, lahko hitro pride tudi do izgube dela sredstev (kar smo že doživeli z Balkanom leta 2008). Zato bi vse bralce najprej posvarili pred nepremišljenim investiranjem. Za pravo sestavo naložbenega portfelja pa se obrnite na strokovnjaka, saj bo vam ta lahko pomagal sestaviti tak portfelj, pri katerem boste nagrajeni ob čim nižji stopnji tveganja. Obenem vas lahko obvaruje pred nevarnostmi, katerim bi se sicer izpostavili.
Kam za kratko dobo?
Res je, da 8 odstotni dolgoročni donos pri investiranju v delnice zveni odlično, a se morate obenem zavedati, da temu ni vedno tako. To povprečje je preračunano na zelo dolgo obdobje, ki upošteva tudi Veliko depresijo ter obe Svetovni vojni ter obdobja nadpovprečne rasti v vmesnih časih. Res je, da so obdobja rasti daljša in tudi bolj intenzivna, a morate biti v vsakem trenutku biti pripravljeni tudi na možnost izgube, ki pride z gospodarsko krizo. In v obdobju, krajšem od 5 let, je zadnje, kar si želite to, da doživite finančno krizo. Na kratko povedano, za dobo treh let bi se morali izogibati delniških trgov.
Če smo pri delniških trgih, za dobo, krajšo od 5 let, ne obstaja univerzalnega nasveta. Gledano zgodovinsko, boste v 87 odstotkih primerov imeli pozitivni donos. Kar pa je daleč od tega, da bi imeli tega zagotovljenega, čeprav je verjetnost le tega, statistično gledano, na vaši strani. Za dobo dveh let pa se verjetnost uspeha drastično zniža, sploh v trenutnem okolju.
Torej, če želite višjo donosnost, kot na banki, a ne bi veliko tvegali, imate naslednje možnosti:
1. Podjetniške menice: podjetniške menice imajo podoben koncept kot depozit na banki. Gre za kratkoročno posojilo, za katerega prejmete vnaprej dogovorjeno višino obresti. Praviloma so bolj tvegane od depozita, a s poglobljenim pregledom računovodskih izkazov podjetja lahko to tveganje občutno znižamo. Ker za vračilo posojila jamči le pravna oseba, kateri sredstva posodite, je tudi obrestna mera praviloma višja, kot pri depozitih.
2. Državne obveznice: za vlagatelja predstavljajo obveznice naložbo, ki prinaša vnaprej določene fiksne obresti na posojeni denar, medtem, ko je za izdajatelja obveznica vir financiranja ter tudi finančna obveznost, ki jo mora povrniti ob določenem času. Tudi pri tej vrsti naložbe boste praviloma imeli višjo donosnost, kot pri depozitih, a s tem tudi nekoliko višjo stopnjo tveganja.
3. Obvezniški skladi: za razliko od prvih dveh možnosti, pri obvezniških skladih nimate vnaprej znane stopnje donosa. Zaradi tega lahko to možnost smatrate za nekoliko bolj tvegano. Lahko prejmete višji donos, kot pri prej naštetih, lahko pa tudi nižjega, celo negativnega. Še vedno pa ta opcija spada med bolj konzervativne.
Torej, če bi se za kratko dobo izognili bankam, so zgoraj naštete možnosti dober začetek. V kolikor bi se pa radi izognili tudi nihanjem, se držite prvih dveh opcij.
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
