Pozdravljeni, z namenom, da bi si čez 7 let kupili manjše stanovanje, smo začeli že pred leti varčevati tudi v vzajemnih skladih. V zadnjem letu pa se s sredstvi nič ne dogaja oz. se nahajamo na negativni ničli. Skrbi nas tudi morebitno pregretje delniških trgov. Zanima me, kako v dani finančni situaciji najbolj smotrno preurediti že vložena sredstva v vzajemnih skladih, da bi zastavljeni cilj lahko uresničili.
Izhodišča
Na podlagi opravljenega telefonskega pogovora in izpolnjenega vprašalnika Profil vlagatelja vam v nadaljevanju podajam usmeritve pri preoblikovanju obstoječega portfelja vzajemnih skladov. Obstoječi portfelj je sestavljen iz enajstih vzajemnih skladov treh družb za upravljanje. Skupna vrednost sredstev v upravljanju znaša okoli 62 tisoč evrov.
Zastavljeni cilj težko dosegljiv
Če prav razumemo, nameravate iz trenutnih 62.000 EUR v 7 letih privarčevati 150.000 EUR. Da se cilj uresniči, bi morala biti povprečna donosnost vaših naložb v naslednjih letih več kot 13-odstotna, kar se po rasti v zadnjih skoraj 8 letih sliši verjetno, v primerjavi s povprečno dolgoročno letno donosnostjo, ki jo prinašajo delniški trgi in znaša okrog 9 odstotkov letno pa težko dosegljivo. Sploh zaradi dejstva, da je za nami tako dolgo obdobje rasti, je nadaljevanje le te tudi v prihodnje malo verjetno, čeprav ni nemogoče.
V primeru, da se odločite dodatno mesečno vplačevati dobrih 300 EUR (150 EUR na osebo), bi za dosego cilja potrebovali okoli 9-odstotno letno donosnost, kar se že sklada s povprečno dolgoročno donosnostjo delniških naložb. Vendar zaradi večje varnosti portfelja priporočam, da se osredotočite na strukturo portfelja, ki ustreza donosnosti portfelja, ki se giblje nekje med 5 ter 7 odstotki letno.
Na podlagi dolžine varčevanja in pričakovanj, vas uvrščamo v skupino vlagateljev za katere je primerna bolj delniško usmerjena naložbena politika. Zmotil nas je le odgovor na vprašanje, da iščete naložbo, kjer se vrednost ne sme znižati pod vloženi znesek. V takem primeru naložbe v delniške, mešane in tudi obvezniške vzajemne sklade niso primerne za vas.
Trenutna situacija in pregled obstoječega portfelja
Ker je gibanje tečajev v prihodnje nemogoče napovedati, vpliva na odločitev o alokaciji sredstev vlagatelja med delniške, obvezniške in alternativne naložbe, dolžina varčevanja, cilj ki ga vlagatelj želi doseči in tveganje, ki ga lahko še sprejme.
Ker ste se odločili varčevati za obdobje 5 - 10 let, si lahko za uresničitev zastavljenega cilja privoščite več tveganja. Kot sem že prej dejal, delniške naložbe niso primerne za vlagatelje, ki iščejo bolj varne naložbe. Če je v preteklosti veljalo pravilo več kot tvegaš, več zaslužiš, smo v zadnjem letu spoznali, da temu ni tako.
Mnenja o stanju gospodarstva in prihodnjih gibanj borznih trgov so različna. Vprašanje, komu v tej poplavi informacij verjeti glede na dejstvo, da bodo prihodnja gibanja na trgih odvisna od dejavnikov, ki danes še niso znani, je napovedovanje za naprej nemogoča naloga. Dejstvo pa je, da je po tako dolgem obdobju rasti na trgih, verjetnost za padec tečajev višja, kot je bila pred nekaj leti. Kljub temu menimo, da na določenih segmentih trga še vedno obstajajo dobre priložnosti. Seveda pa v prihodnje bomo še naprej priča povišani nihajnosti.
Glede na trenutno stanje na trgih, bi se morala srednjeročna optimalna alokacija sredstev povprečnega vlagatelja čim bolj približati naslednji strukturi:
- 40% delnice,
- 30% obveznice in
- 30% alternativne naložbe.
Pri geografski razpršitvi bi večji poudarek dali predvsem na razvite trge.
Menimo, da bi predlagana struktura predstavljala dobro popotnico za naprej ter sledila začrtanemu cilju 5 - 7 odstotni povprečne donosnosti. Obenem pa bi bil portfelj dovolj konzervativno usmerjen, da ga večji padci na borznih trgih ne bi močno prizadeli.
Predlog preoblikovanja med skladi in podskladi
V prvi fazi vam predlagamo, da zaradi slabih rezultatov v primerjavi s primerljivimi skladi, ki jih imate v portfelju in imajo podobno naložbeno politiko, prodajo točk določenih skladov in nakup točk skladov s katerimi bi zadostili kriteriju optimalnejše geografske razpršitve. V drugi fazi pa predlagamo preoblikovanje portfelja z namenom znižanja možnosti podvajanja naložb. Pri oblikovanju osebnega portfelja skladov mora vsak vlagatelj biti pozoren predvsem nato, da se naložbe obstoječih skladov v portfelju ne podvajajo. Priporočeno je, da so sredstva enakomerno razporejena po posameznih panogah in državah.
V tretji fazi predlagamo zadostitev kriteriju alokacije naložb: 40% delnice, 30% obveznice in 30% alternativne naložbe.
Sestava portfleja vlagatelja je dolgoročna, a ne dokončna. Dejavniki, ki vplivajo na njeno oblikovanje se sčasoma spreminjajo in zato je priporočljivo, da vlagatelji stalno spremljajo obstoječo sestavo portfelja in jo po potrebi prilagodijo. Naložbene strukture naložb se lahko v obdobju varčevanja bistveno spremenijo, zato je potrebno portfelj stalno nadzorovati. V primeru, ko pride do večjih sprememb in odstopanj od idealne strukture je potrebno portfelj spremeniti in prilagoditi strateški sestavi. Za to je najbolje, če se obrnete na strokovnjaka - neodvisnega finančnega svetovalca ali pa drugo osebo, ki se na to dobro spozna in mu zaupate.
S približevanjem koncu varčevanja pa bo potrebno delež bolj tveganih delniških naložb umikati v manj tvegane obvezniške naložbe in bančne vezave. S tem boste zavarovali privarčevana sredstva pred morebitnimi izgubami, ki bi jih utrpeli v primeru zelo velikih padcev tečajev. Če tega ne boste upoštevali se vam lahko zgodi, da boste morali za zastavljeni cilj dolžino varčevanja podaljšati.
Primanjkljaj lahko nadoknadite z mesečnim varčevanjem
Do zastavljenega cilja vam bo ob predpostavljeni donosnosti med 5 in 7 odstotki letno zmanjkalo kar nekaj sredstev. Ta primanjkljaj lahko nadomestite z mesečnim varčevanjem. Pri mesečnem varčevanju se je najbolj priporočljivo osredotočiti na naložbe, ki so v tem trenutku poceni ter imajo veliko potenciala za rast. Na tak način izkoristimo metodo povprečnega stroška in tudi morebitni padci v začetni dobi varčevanja v tem primeru predstavljajo prednost za vlagatelja, saj za isti znesek dobi več enot posamezne naložbe. Z metodo povprečnega stroška lahko zaslužimo takrat, ko tečaji točk skladov na trgu padaj in rastejo.
