Že od ustanovitve podjetja Vzajemci d.o.o. bralce opozarjamo pred prihajajočo pokojninsko problematiko ter učimo, kako se na pravilen način lotiti varčevanja. Zaradi trenutne politike centralnih bank pa bo pravilno varčevanje v prihodnje še bolj pomembno.
Likvidnostna past pokojninskih blagajn
Minili so časi, ko so se ljudje lahko mirno upokojili in se preživljali na račun državnih pokojnin. Nekateri so se zaradi tega odločili za varčevanje v posebnih skladih, namenjenih varčevanju za pokojnino z zajamčeno minimalno donosnostjo. Vendar je politika centralnih bank povzročila paradoks. Obrestne mere državnih obveznic, ki predstavljajo pomembno utež v takih skladih, so na rekordno nizkih ravneh. Istočasno pa so na rekordnih ravneh vrednotenja delnic. Pokojninski skladi se tako soočajo z dilemo: se sprijazniti z ničelno donosnostjo ali več tvegati.
Vsak od teh dveh scenarijev bo negativno vplival na donose varčevalcev. V kolikor se upravitelji sprijaznijo z minimalno donosnostjo, se bodo v roku nekaj let morali soočiti tudi z likvidnostnimi težavami, saj se lahko hitro znajdejo v situaciji, ko bo na voljo premalo denarja za izplačilo sprotnih obveznosti. V kolikor pa se upravitelji odločijo za višje tveganje (do česar je v mnogih primerih že prišlo), se bodo morali soočiti tudi s krizami na delniških trgih, katere bi prav tako lahko pripeljale do likvidnostnih težav. In trenutna vrednotenja na razvitih trgih nam razkrivajo, da bodo prihodnji donosi delniških naložb verjetno precej nižji od tega, česar smo bili vajeni v preteklih letih.
Delovna mesta so na prvem mestu
In kot vse kaže, glavni izziv centralnih bank je stimuliranje gospodarstva, ne reševanje pokojinskih težav. Glavni ekonomist Bank of England Andrew Haldane je v pogovoru za FT.com izjavil, da se zaveda težav, vendar se ustanova za te ne bo opravičevala. "Simpatiziram z varčevalci, vendar so delovna mesta na prvem mestu," je dejal.
In res, globalno gospodarstvo še vedno ostaja ujeto v spiralo nizke rasti, v ponedeljkovi (28.11.2016) napovedi ocenjuje Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Globalno gospodarstvo je že pet let ujeto v spiralo nizke gospodarske rasti, ki se giblje nekje pod tremi odstotki, so ocenili.
Glede na vse nam danes znane podatke, postaja zelo verjetno, da bo politika ECB ostala ohlapna še dolgo časa, po napovedih mnogih analitikov najmanj do konca leta 2017. S tem bi na izjemno nizki ravni ostale tudi obresti na depozite. Največjo škodo pa bi lahko utrpele evropske banke. Kot opozarja ECB, so banke v območju z evrom zelo ranljive. Banke bi se morale soočiti z visokimi ravnmi slabih posojil, visokimi stroški poslovanja in presežno zmogljivostjo. Obeti za dobičkonosnost bi se lahko sicer izboljšali, če bo zvišana donosnost obveznic evrskega območja, do katere je prišlo v zadnjih tednih, vztrajala, ocenjuje ECB.
Večji poudarek na alternativnih naložbah
Poleg višjega tveganja ter ničelnih donosov, so pokojninski skladi ter institucionalni vlagatelji, zaradi gospodarskih obetov ter pričakovanj daljšega obdobja ohlapne monetarne politike, posegli po tretji možnosti - alternativnih naložbah, ki so bile pred tem na voljo predvsem premožnim posameznikom. Alokacije v alternativne naložbe (ZDA in Kanada) so iz povprečja 5 odstotkov v letu 1995 narasle na približno 30 odstotkov celotnega portfelja pokojninskih skladov v letu 2015.
O private equity naložbah smo pisali že veliko, a če na kratko povzamemo, gre za naložbeni razred z nizko korelacijo z delniškimi trgi, ki je v zadnjih 10 letih ustvaril povprečno 13,7% letno donosnost (CARG), kar je bistveno več kot so ali pa bodo zmogle delnice v naslednjih letih. Institucionalni denar se torej končno, kar napovedujemo že nekaj časa, obrača stran od delnic in obveznic. Eden takšnih primerov je pokojninski sklad Credit Suisse, katerem zaradi izjemnih lanskih rezultatov sedaj sledijo večji pokojninski in institucionalni vlagatelji Švice in ostalih evropskih držav.
Kaj to pomeni za zasebne vlagatelje? Vsekakor vse večji interes velikih institucionalnih vlagateljev potrjuje private equity naložbe kot enega ključnih naložbenih razredov za bodoča investiranja. Vendar je pri investiranju v ta novi naložbeni razred treba biti precej previden, saj se mora vsak vlagatelj najprej pozanimati o možnostih, prednostih, slabostih tega naložbenega razreda. Prepričani pa smo, da bodo v prihodnje tudi v Sloveniji tovrstni skladi igrali zelo pomembno vlogo v portfeljih vlagateljev, zraven pa prispevali svoje k razvoju gospodarstva. To potrjuje tudi podatek, da so tovrstni skladi dobili svoje mesto tudi v ZISDU-3.
V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].
Prenesite si priročnik o alternativnih naložbah
Z alternativo si lahko znižamo portfeljsko tveganje in ustvarjamo pozitivne donose tudi v času negativnih trendov. Zato je primarni namen priročnika predstaviti zakonitosti alternativnih naložb.
