Če bi naše gospodarstvo poskusili razvrstiti po sistemu delovanja, bi lahko rekli, da imamo mešanico med socializmom in kapitalizmom. S prevzemom oblasti iz strani Levice smo tej mešanici dodali še precejšnjo mero komunizma, kjer je kapital izvor vsega zla, razen če gre za "naše".
Da bi lažje razumeli prispevek, bomo začeli našo zgodbo skoraj 100 let v zgodovini v ZDA. Začenši z letom 1920 je bila prodaja alkohola v ZDA prepovedana. Vlada, ki je prišla na oblast, je modro ugotovila, da je alkohol glavni krivec za brezposelnost in kriminal, s katerima se je spopadalo gospodarstvo. S prepovedjo so sklepali, da se bo vse popravilo. Ljudje bi se imeli več časa osredotočiti na družino, službo, cerkev in na druge stvari. Naivno je bilo pričakovanje, da je človeška narava na ravni papige, ki zaspi, če jo pokriješ z brisačo ali pa noče več piti viskija, če ji tega vzameš (ali karkoli že pijejo papige). Rezultat ukrepa je bil diametralno nasprotje tega, kar so pričakovali .
Na svoje je prišel tudi črni trg, katerega je po seriji krvavih spopadov prevzel Al Capone. Seveda ni bil edini, je pa imel največ vpliva in je tudi najbolj znan. Na vrhuncu prohibicije je Capone letno v svoj žep pospravil okoli 60 milijonov takratnih dolarjev (oz. današnjih 750 milijonov dolarjev). Govorimo o denarju, katerega bi sicer vlada lahko obdavčila, če ne bi bila tako naivna in ozkogledna. Problemi tudi niso izginili - stopnja kriminala je še bolj narasla, alkohol pa je povzročil še veliko drugih težav. Rešitev, ironično, se je nahajala v alkoholu in vlada je leta 1935, po koristni lekciji, ukinila prohibicijo.
Prohibicija je le en primer ukrepa, ki je vplival na razvoj črnega trga in ni prinesel rezultatov, ki bi jih naivno pričakovali.
V zgornjem posnetku je na laičen način razložen davčni sistem in njegovo delovanje.
Lahko bi se dotaknili tudi nemškega režima, ki je prišel po prohibiciji in iskal krivce za lastne težave drugje. Za njimi je sledil je val super projektov, kamor lahko uvrstimo Jugoslavijo, Sovjetsko Zvezo, Severno Korejo ... nenazadnje tudi Argentino in Venezuelo. Torej sami "uspešni" projekti, ki več ne obstajajo ali pa so neprestano na robu propada. Skupno vsem (z izjemo prohibicije) pa je razmišljanje: "Kapital je zlo; uničiti nas želijo od zunaj; če ste uspešni in se ne odzivate na naše ukaze, vas bomo nacionalizirali in kaznovali ...". Moderen primer tega, kaj tovrstno razmišljanje vodilnih ljudi doseže, lahko spremljamo v Venezueli, ki je v zadnjih let poskrbela za parado nekonvencionalnih ukrepov – od nacionalizacije, do rešitve v obliki nove valute v isti obliki, kot je bila stara, le da ima 5 ničel manj. Seveda to ne bo rešilo težav, a si lahko vlada še nekaj časa zatiska oči pred tem, da prebivalstvo ne more kupiti niti osnovnih potrebščin kot je na primer toaletni papir. Kot zanimivost:
Še pred nekaj tedni bi v Venezueli za rolo toaletnega papirja odšteli več papirja v njihovi nacionalni valuti.
Vrnitev v čase "Koliko je brez računa?"
Vlada bi morala govoriti v imenu ljudstva. A zadnje izjave Levice kažejo na to, da govorijo v imenu ljudstva neke druge države. Postavili so temelje naslednje gospodarske krize, za katero bomo odgovornost nosili vsi, z izjemo vlade.
Kot nekateri posamezniki izpostavljajo, "kapitalistični prašiči" izkoriščajo malega človeka. Morda gre res za nek minimalen odstotek ljudi, ki to počnejo (saj ne, da je bilo v komunizmu drugače), samo na drugi strani se vladajoča elita istočasno postavi na mesto tega "kapitalističnega prašiča" tako, da bo namesto minimalnega odstotka ljudi izkoriščala celoten trg (neposlušne pa obvezno nacionalizirala). Morda res mislite, da bodo podjetja sposobna zvišati plače zaposlenim, istočasno plačati več prispevkov državi in še naprej nemoteno investirati v razvoj poslovanja? Podjetja niso dobrodelne ustanove ali bankomati, v katerih se denar pojavi sam od sebe; celotna obremenitev pa bo znova padla na vse prebivalce Slovenije. Šlo bo za nižanje plač, odpuščanja, zapiranje vrat ali pa selitev drugam. Znova se bomo znašli v časih, ko bo delo na črno postalo del vsakdana, vprašanje "Koliko je brez računa?" pa tudi.
Ena od prihodnjih izjav nove vlade, po gospodarski krizi in valu odpuščanj, bi lahko bila naslednja: "Stopnja brezposelnosti je visoka zaradi nesposobnosti ljudi, saj se na razgovorih za službo ne poslužujejo osnovnih napotkov. Ne znajo povedati kakšni so njihovi cilji, pri rokovanju ne stisnejo roke dovolj močno in med govorom sogovornika ne gledajo v oči. Gospodarstvo ne bo okrevalo, dokler se ljudje ne bodo naučili, kako se vesti na razgovoru."
Se vidimo na naslednjih (letošnjih) volitvah!
Če vam obljubimo, da vas bomo pogrešali, lahko obljubite, da boste odšli?
