Evropska komisija bo ta teden ocenila proračun Slovenije ter njeno ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja in makroekonomskih neravnovesij. To bo ogledalo Sloveniji v pričakovanju razkritja bančne luknje, ki bo odločilna pri tem, ali bo potrebovala finančno pomoč. V tem času je vsaka ocena iz Bruslja pomembno znamenje za finančne trge.
Slovenija je sicer poleg Malte, Francije, Španije in Nizozemske med državami, ki bodo na bruseljskem izpitu ta teden v središču pozornosti, a po neuradnih napovedih ni pričakovati dramatičnih ocen, saj komisija v tem občutljivem času ne želi prilivati olja na ogenj in posredovati negativnih sporočil trgom.
Tudi na splošno v Bruslju poudarjajo, da bodo tokratne ocene predlogov proračunov članic območja evra ter njihovega ukrepanja za odpravo presežnih primanjkljajev in pri soočanju z makroekonomskimi neravnovesji le mnenja, ogledalo državam, novih postopkov proti članicam ali predlogov za sankcije ni pričakovati.
Stabilizacija razmer šele v letu 2015
Uvod v teden bruseljskih ocen ukrepanja članic je bila jesenska gospodarska napoved, objavljena minuli torek, ki evropskemu gospodarstvu obeta postopno okrevanje, za Slovenijo pa kaže, da bo potonila še globlje v recesijo - z enoodstotnim padcem bruto domačega proizvoda (BDP) bo prihodnje leto poleg Cipra edina v uniji še vedno v recesiji.
Poleg tega bo Slovenija po bruseljskih napovedih v prihodnjem letu beležila javnofinančni primanjkljaj v višini 7,1 odstotka BDP (3,6 odstotka BDP brez dokapitalizacije bank), v letu 2015 pa 3,8-odstotnega. V skladu s cilji bi ga pa morala v letu 2014 znižati na 3,3 odstotka, v letu 2015 pa na 2,5 odstotka BDP.
Bratuškova: Trojke v Sloveniji ne bo
Ta napoved ni spodbudna, a na slovenski strani pravijo, da jih ni presenetila, in poudarjajo, da so napovedi komisije vselej konservativne. Premierka Alenka Bratušek zatrjuje, da trojke v Slovenijo ne bo. Konec oktobra je v Bruslju povedala tudi, da so dobili "več odzivov Evropske komisije, ki lahko vzbujajo upanje, da bodo ocene razmeroma dobre".
Tudi v Bruslju kljub črnogledi gospodarski napovedi ocenjujejo, da se Slovenija še lahko izogne programu pomoči, če bo še naprej odločno izvajala strukturne reforme in učinkovito ukrepala za sanacijo bančnega sektorja. Poudarjajo, da ima država vse pogoje za to, da se sama izkoplje iz težav, če bo držala vajeti trdno v svojih rokah.
Presežna markoekonomska neravnovesja v Sloveniji in v Španiji
Najprej bo komisija v sredo objavila letni pregled rasti s finančnimi in gospodarskimi prioritetami, s katerim zažene nov krog evropskega semestra, cikla tesnejšega proračunskega in gospodarskega usklajevanja članic, ki ga je uvedla leta 2010 v odziv na krizo.
Vzporedno bo v sredo objavila tudi poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, v katerem bo ponovno opredelila problematične države, ki potrebujejo poglobljeno analizo. S to analizo, ki bo objavljena šele prihodnje leto, bo nato ugotovila, ali so neravnovesja resna ali presežna in v skrajnem primeru sprožila postopek.
Če komisija ugotovi, da država ne ukrepa resno za odpravo presežnih neravnovesij, lahko najprej zahteva akcijski načrt. Če se kršitve nadaljujejo, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka BDP, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.
Slovenija je poleg Španije edina, za katero je komisija doslej ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja. A v sredo komisija ne bo odločala o sprožitvi postopka, temveč bo le ponovno opredelila članice, ki potrebujejo poglobljeno analizo. O tem, ali bo v primeru Slovenije potreben postopek, bo odločila v prihodnjem letu.
Oceno proračuna dobimo v petek
Še pomembnejši od srede bo za Slovenijo petek, ko bo komisija ocenila predloge proračunov članic območja evra. Čeprav bi moral biti slovenski proračun po neuradnih navedbah bolj osredotočen na odhodkovno stran in tekočo porabo ter manj na zmanjševanje investicij, pa ni pričakovati poziva k reviziji predloga.
Najslabše ocene, ki bi terjala poziv k reviziji proračunskega predloga, po bruseljskih napovedih tokrat ne bo dobila sploh nobena članica, temveč lahko države pričakujejo le mnenje o tem, kako lahko proračune izboljšajo.
V petek bo Slovenija iz Bruslja dobila tudi oceno ukrepanja za odpravo presežnega primanjkljaja v letu 2015 in ekonomskega partnerskega načrta, v katerem je morala opredeliti strukturne fiskalne ukrepe, povezane s pokojninskim in zdravstvenim sistemom ter z davki, ki so nujni za zagotovitev dolgoročno vzdržnega primanjkljaja.
V skrajnem primeru lahko komisija kršiteljici proračunskih pravil naloži sankcije, ki jih uvede v treh fazah: najprej obrestovani depozit v višini 0,2 odstotka BDP, nato neobrestovani depozit, ki lahko v skrajnem primeru postane globa. A komisija ta teden o sankcijah še ne bo odločala.
Konec tedna bo v Bruslju tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer, ki se bo v četrtek udeležil zasedanja evroskupine, v petek pa zasedanja finančnih ministrov EU. Poleg tega se bo v četrtek sestal s komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Ollijem Rehnom, v petek pa s komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio.
Pred Slovenijo razburljiv teden, ki naj ne bi prinesel prelomnih novic
Upoštevajoč še glasovanje o proračunu in nanj vezani zaupnici vladi Alenke Bratušek, je pred Slovenijo razburljiv teden, ki pa po pričakovanjih ne bo prinesel prelomnih novic. Prav tako še ne bo odgovora na vprašanje, ali bo morala država zaprositi za pomoč, saj se razkritje bančne luknje ne pričakuje pred koncem meseca.
